Primanjkljaj bo ob trenutnih politikah leta 2028 dosegel -3,5 odstotka BDP, dolg pa bo za 5 odstotnih točk BDP višji, kot je predvideval načrt. Glavni problem je visoka rast odhodkov, saj se je rast izdatkov podvojila.

"Manevrski prostor iz 2024 je bil lani porabljen," opozarja Fiskalni svet. "Po projekcijah Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance bo kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo dovoljeno," so zapisali v mesečni informaciji.

Izdatki so v letu 2025 zrasli za 9,9 odstotka (od tega sredstva za zaposlene za 15 odstotkov in socialna nadomestila za deset odstotkov), prihodki pa le za 6,3 odstotka.

A tudi napovedi niso dobre, če se uresničijo geopolitična tveganja, bi se primanjkljaj leta 2028 lahko podvojil in bi znašal že pet odstotkov BDP.

Če bo cenovni šok pri cenah nafte omejen na letošnje leto, primanjkljaj (-3,8 % BDP) ostane blizu načrtovanega in obsežno ukrepanje ni utemeljeno, ocenjujejo na Fiskalnem svetu.

Če se šok podaljša v leto 2027, bi primanjkljaj v letu 2028 dosegel pet odstotkov BDP, pri čemer kakršni koli ukrepi za blažitev krize sploh še niso upoštevan.

Fiskalni svet svetuje izogibanje ukrepom, ki slabšajo javne finance (interventni zakon, ki ga je vložil tako imenovan sredinski trojček, je že vložen). "Dodatni ukrepi z negativnim vplivom bi brez kompenzacijskih ukrepov še povečali tveganja za vzdržnost javnih financ," svari Fiskalni svet.

Če bi se šok zaradi visokih cen nafte nadaljeval, mora biti morebitno ukrepanje "bolj ciljno in časovno omejeno kot v času epidemije in energetske krize 2022".

dezurni@styria-media.si