V interventnem zakonu, ki so ga vložili poslanci Demokratov, NSi in Resnice, je v mineštri ukrepov predvideno tudi, da se prispevki nad 7500 evri bruto plače ne bi plačevali. Ukrep so poimenovali razvojna kapica.
Koristil naj bi manj kot odstotku zaposlenih z najvišjimi plačami, stal pa po njihovi oceni 56 milijonov evrov. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je opozoril, da je finančni učinek skoraj trikrat višji, saj bi bile javne blagajne ob 140 milijonov evrov na leto, delodajalci bi privarčevali 60, zaposleni pa 80 milijonov evrov. Po naših informacijah je to precej bolj realna ocena, saj tudi izračuni nekaterih drugih institucij kažejo podoben rezultat. GZS predlaga uvedbo razvojne kapice z začetno uvedbo na vse socialne prispevke s 1. januarjem 2027 pri 4-kratniku povprečne plače (9.600 evrov), nato pa postopen spust do 2,5-kratnika povprečne plače (6.000 evrov) do 2030. Ocenjujejo, da bi bil izpad prispevkov med 100 in 250 milijonov evrov, a bi se zvišala dohodnina in potrošnja in zaradi nižjih stroškov dela davek na dobiček.
Denar, ki bi ostal odstotku najbolje plačanih, bi morali zbrati s splošnimi davki, na primer z DDV-jem od vseh nakupov, torej tudi tistih, ki bi jih opravili tisti z najnižjimi davki in najnižjimi pokojninami. Vsak Slovenec bi moral na leto za polnjenje te luknje prek davkov prispevati 70 evrov.
Če bi bila meja za socialno kapico pri osem tisoč evrih, bi to ugodnost sodeč po podatkih iz odmere dohodnine lahko koristilo le 0,2 odstotka prejemnikov plače.
Ministrstvo za finance
V čem je sploh logika ideje, da najbolje plačani od določene višine svojih plač ne bi plačevali več prispevkov, vsi drugi pa bi prispevke plačevali od svoje celotne bruto plače? Najbolj smiseln argument zagovornikov je primer prispevkov za pokojnino. Ne glede na to, kako visoke prispevke plačuješ, je najvišja pokojninska osnova omejena, najvišja pokojnina za 40 let pokojninske dobe pa je približno 3.300 evrov (podrobneje razloženo spodaj).
Osem tisoč upokojencev dobi manj, 63 tisoč pa več
V lanskem letu se je upokojilo 18.222 ljudi, od tega se je pokojnina od najvišje pokojninske osnove odmerila le 323 novim upokojencem, kar je 1,8 odstotka vseh lani upokojenih. Povedano bolj po domače, 323 novih upokojencev bi dobilo višjo pokojnino, če ne bi bilo omejitve, kolikor lahko znaša najvišja pokojnina.
Med 418 tisoč starostnimi upokojenci je približno osem tisoč tako prikrajšanih, kar je manj kot dva odstotka, na drugi stran pa več kot 63 tisoč upokojencev ali kar 15 odstotkov vseh prejema zagotovljeno pokojnino, ki je višja, kot bi jim pripadla glede na vplačane prispevke.
Predlogu razvojne kapice ostro nasprotujejo na ministrstvu za delo in na ministrstvu za finance. "Pretočni sistemi zavarovanja ne morejo temeljiti na individualističnih načelih, saj se sicer nemudoma sesujejo. Temeljijo na vertikalni, horizontalni in medgeneracijski solidarnosti. Vedno bodo eni plačevali več, kot prejmejo, in drugi prejeli več, kot so plačevali. Hkrati pa to zavarovanje odpravi tveganje, da bi ena prometna nesreča ali bolezen pomenila osebni stečaj; ali da bi na stara leta večina prebivalstva samo še hirala; ali da bi si otroke lahko privoščili samo tisti z dovolj prihranki (ali bogatimi starši) … In takšne situacije ne bi bile škodljive samo za tiste, ki bi jih neposredno trpeli – torej nekoga s povprečno plačo, ki bi ga bolezen, katere zdravljenje stane nekaj deset tisoč evrov, finančno potopila. Škodljiva bi bila tudi za njegovega šefa, ki bi si morda takšno zdravljenje sam lahko privoščil – saj bi ostal brez delavca; in drugi šef brez potrošnika itd.," pravijo na ministrstvu za delo.
Šef NLB bi namesto 23 tisoč evrov prispevkov plačal le tisoč
Izjava za medije ob objavi nerevidiranih poslovnih rezultatov NLB Skupine za leto 2022, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in Primož Karpe, predsednik nadzornega sveta.
Poglejmo na primeru predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, ki je lani zaslužil 1,8 milijona evrov bruto, kar je približno 150 tisoč evrov na mesec. Pri takšni plači so prispevki za pokojnino 23 tisoč evrov na mesec, delodajalec jih plača še 13 tisoč, skupaj torej 36 tisoč evrov.
Če bi ga nad mejo 7500 evrov oprostili prispevkov za pokojninsko zavarovanje (predlog predvideva oprostitev vseh prispevkov), bi plačal 1162 evrov prispevkov, delodajalec pa 663 evrov. Brodnjak bi vsak mesec pri pokojninskih prispevkih prihranil 22 tisoč evrov (polovico od tega bi plačal dohodnine, saj prispevki znižajo dohodninsko osnovo), NLB pa bi prihranila slabih 13 tisoč evrov.
"Dohodki teh posameznikov bi bili zaradi omejitve višine vplačanih prispevkov višji, pri čemer pa bi izpad teh dohodkov v blagajnah socialnih zavarovanj iz prispevkov in davkov morali pokriti vsi zaposleni, med katerimi večina prejema več kot trikrat nižjo plačo od »socialne kapice«," opozarjajo na ministrstvu za delo.
Prispevki se danes plačujejo brez zgornje omejitve, medtem ko so pravice iz naslova bolniške odsotnosti in pokojnin jasno razmejene. Prav tako ni pošteno, da je nadomestilo za bolniško limitirano. Uvedba razvojne kapice bo zagotovila večjo pravičnost sistema. Gre za preizkušen ukrep – razvojno (socialno) kapico ima uvedeno že dve tretjini držav srednje Evrope, kar potrjuje njeno učinkovitost in konkurenčnost. Zaradi odsotnosti razvojnih kapic se lahko delovna mesta dobro plačanih posameznikov selijo v tujino, kar slabi prilive v naši javni blagajni.
GZS
Še večja krivica je, če sploh ne dočakaš pokojnine
A če managerjem z visokimi plačami ne bi bilo treba plačevati več, kot bodo dobili, kaj s tistimi, ki so prispevke plačevali, pokojnine pa niso dočakali. Ti so še bistveno bolj prikrajšani, ne bi bilo po analogiji pošteno, da bi njihovim dedičem vrnili vplačane prispevke?
"Kot pove že samo ime, gre za ZAVAROVANJE. Zanimivo je, da poznamo še eno obliko obveznega zavarovanja, pri kateri se ta vprašanja v javnosti in medijih nikoli ne pojavljajo: to je avtomobilsko zavarovanje. Pokojninsko (in invalidsko) zavarovanje je zavarovanje za primer, ko si nekdo zaradi starosti ali invalidnosti ne bo več mogel z delom zagotavljati preživetja. Tudi v primeru, ko nekdo nikoli ne koristi ugodnosti iz teh zavarovanj, ne more zahtevati povrnitve vplačanih prispevkov v obvezna socialna zavarovanja oz. premij za druga zavarovanja, ki jih nudijo različne komercialne zavarovalnice (nezgodno, avtomobilsko itd.)," odgovarjajo na ministrstvu za delo.
Prispevki že zdaj ne pokrijejo vseh izplačil iz Zpiza
Na ministrstvu za delo ob tem opozarjajo, da prispevki za pokojninsko zavarovanje "že zdaj ne pokrijejo vseh izplačil iz ZPIZ in je potreben transfer iz državnega proračuna – kar je posledica znižanja stopnje prispevka delodajalca. To znižanje (v letih 1996 in 1997) naj bi bilo začasno in namenjeno "izboljšanju konkurenčnosti in ohranitvi delovnih mest". Po 29 letih je začasen ukrep še vedno v veljavi, v blagajno ZPIZ je potreben transfer iz proračuna, Slovenija pa je ena od 4 držav, v kateri je prispevek delavca (15,5 %) višji od prispevka delodajalca (8,85 %)."
Dodajajo, da bi se o kapici pri pokojninah lahko pogovarjali, ko bi prispevki zadoščali za izplačilo dostojnih pokojnin in ko bi "razmerja plač odražala prispevek k delovanju družbe. Med korono smo videli, kaj se zgodi z družbo brez pomočnic vzgojiteljic, delavcev v maloprodajnih trgovinah z živili, strežnic in čistilk v bolnišnicah … – a je njihova plača minimalna. Plače nekaterih direktorjev pa so vsaj dvajsetkratnik tega. Od teh plač je odvisen tudi prispevek za PIZ (in druga socialna zavarovanja). Ker je dobršen del delavk in delavcev v aktivni dobi očitno neupravičeno prikrajšan pri plači (in tako plačuje »davek« slabo plačane, čeprav za družbo nujne službe), se vsaj v upokojitvi te brutalne (v obsegu in neupravičenosti) razlike nekoliko izravnajo," menijo na ministrstvu za delo.
"Ideje o socialni kapici (in sploh trdni korelaciji med vplačili in izplačili) so individualistične. Tudi v Sloveniji poznamo takšne oblike (naložbenega) varčevanja kot drugi in tretji steber pokojninskega zavarovanja, in tam ti principi veljajo (razen davčne olajšave za t. i. 2. steber oz. prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so neke vrste transfer od tistih, ki si tega ne morejo privoščiti, k tistim, ki si lahko)," so še dodali.
99 odstotkov zaposlenih očitno ni ključnih
Poslanci, ki so vložili zakon, so zapisali, da je ukrep "usmerjen v zadrževanje ključnih strokovnih in visokokvalificiranih kadrov, ki jih podjetja najbolj potrebujejo za razvoj in inovacije" in so "temelj za dvig dodane vrednosti podjetij". Glede na to, da so podpisali pogodbo o zaposlitvi, so se očitno strinjali z višino bruto plače in bili seznanjeni tudi s tem, koliko je to neto. Iz pojasnil predloga zakona je mogoče sklepati tudi, da za predlagatelje 99 odstotkov vseh zaposlenih ne spada med ključne strokovne in visokokvalificirane kadre.
"Gre za izrazito protisocialni predlog, ki ne koristi nikomur drugemu kot samo odstotku najbolje plačanih v državi. Ta ukrep je torej namenjen njihovim bogatim prijateljem, med njimi tudi šefu NLB Blažu Brodnjaku, ki se bo glede na njegove pretekle dohodke na ta račun okoristil s približno 16.000 evri neto na mesec," je bil v izjavi za medije oster državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.
Bolj ustrezno ime bi bilo managerska kapica
"Ob tem izpostavljamo, da je lahko problematičen tudi cilj uvedbe socialne kapice, ki se največkrat izpostavlja v javnosti, to je zmanjšanje stroška dela bolj izobraženih visoko usposobljenih posameznikov z visokimi dohodki. Podatki o povprečni mesečni bruto plači po dejavnostih in izobrazbi (podatki statističnega urada) namreč kažejo, da so povprečne mesečne bruto plače visoko izobraženih po vseh dejavnostih daleč pod 3,5-kratnikom povprečne mesečne plače, ki se večkrat pojavlja kot meja, na katero naj bi se postavila socialna kapica. Torej je cilj ukrepa težko dosegljiv oz. pomeni le zmanjšanje stroška dela visokih plač (menedžerjev), ki pa jih po podatkih ni veliko, a ima to visok učinek na javne finance," so še pojasnili na ministrstvu za finance.
Opozarjajo še, da smo se v Sloveniji odločili za sistem, ki temelji na solidarnem financiranju pravic, kjer posamezniki prispevajo glede na svoje zmožnosti, pravice pa niso vedno neposredno vezane na višino vplačil. "V nasprotnem primeru bi morali doseči nov družbeni dogovor," poudarjajo na ministrstvu za finance, kjer opozarjajo, da bi izpad finančnih sredstev lahko ogrozil zagotavljanje obstoječih pravic.
Kako se določi najvišja pokojnina
Po veljavnih predpisih je štirikrat višja od najnižje in od 1. marca letos znaša 5.159,12 evra. Ta osnova se nato pomnoži z odmernim odstotkom, ki je za 40 let dela 63,5 odstotka, za več pokojninske dobe pa se lahko poveča. Zelo poenostavljeno rečeno je pokojninska plača neto plača brez dodatkov, upošteva pa se 24 najboljših zaporednih let. (V resnici se bruto plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje, zmanjšajo za povprečno stopnjo davkov in prispevkov, ki se plačujejo od plače, ki jo vsako leto objavi minister za finance.) Ker se odmerni odstotek ob podaljševanju pokojninske dobe povečuje, je pokojnina lahko tudi višja, najvišja izplačana pokojnina za februar je bila tako 4730 evrov.
Celoten predlog zakona lahko najdete tukaj.
janez.zalaznik@styria-media.si
Preverjen recept za Slovenijo: fovšarija in nekaj plačanih trobil in trobilcev, ki to oznanjajo. Rezultat: naši doktorji in inženirji odhajajo na Zahod, k nam prihajajo pa "doktorji in inženirji". Nič nimam proti ljudem. Problem je, ker sem prihajajo v veliki… ...prikaži več večini neizobraženi, socialni problemi in kriminalci. Žal. Socialni sistem poka po šivih, smo pa srečni, ker je sosedova krava crknila. Enkrat bo treba obelodaniti statistiko socialnih prejemkov in prejemnikov, ne samo pljuvati po bogatih.
Pa kar odpiši mi kretenski pisun, če imaš kak argument proti. Je pa fakis zadovoljen s tvojim ogabnim zavajanjem a ne
In Zalaznik ter ostali, zaradi nihče ne bo dobil nič manj, če boš manj ukradel pridnim iz privatni sektorja-usivih 140 milijonov, vsi pa dobimo konkretno manj zaradi plenjenja goloba po privat sektorju. Ali ni a JS že 35 let konkretno… ...prikaži več več od onih, ki denar ustvarjajo? Kaj je torej počel golob 4 leta? Postavil je sistem prelivanja denarja...