V nadaljevanju preberite:

• kaj tujci očitajo zaposlenim na oddelku za tujce v Ljubljani;
• zakaj znanje angleščine za to delo ni zakonsko predpisano;
• katere pravice imajo tujci, če ne razumejo slovenskega jezika.

Na družbenih omrežjih se je te dni razširila objava, v kateri avtorica opozarja na domnevno prakso na ljubljanski upravni enoti, kjer naj zaposleni na oddelku za tujce ne bi želeli komunicirati v angleškem jeziku. "Ne da ne znajo. Nočejo!" je zapisala in dodala, da ji je to povedal prijatelj iz Velike Britanije, podobne izkušnje pa naj bi imeli tudi drugi tujci.

Po njenih besedah je težko razumeti, da zaposleni na oddelku, namenjenem tujcem, ne uporabljajo tujega jezika, čeprav imajo z njimi vsakodnevni stik. "Sama nekako razumem, da na sektorju za tujce moraš znati tuj jezik in ga tudi hočeš govoriti. Narobe svet."

Izkušnje zelo različne

Njena objava je sprožila številne odzive. Nekateri so zapisali, da imajo podobne izkušnje že več let. Ena od komentatork je navedla, da je morala pred leti spremljati britanskega partnerja na upravno enoto, ker z njim nihče ni želel govoriti angleško.

Drugi pa so opozorili, da podobna praksa velja tudi drugod po Evropi. "V Nemčiji je bilo enako. Če ne znaš jezika, si moraš poiskati prevajalca," je zapisal eden od komentatorjev. Več komentatorjev je poudarilo tudi, da je uradni jezik Republike Slovenije slovenščina in da tujci ob selitvi v državo prevzamejo tudi odgovornost za učenje jezika.

Foto: MojaObčina.si upravna enota Ljubljana Po drugi strani pa so nekateri opozorili predvsem na naravo dela oddelka za tujce. Ena od javnih uslužbenk je zapisala, da imajo številni zaposleni v javni upravi med pogoji za zasedbo delovnega mesta zahtevano tudi znanje tujega jezika, zato bi bilo po njenem mnenju smiselno preveriti, kakšne zahteve veljajo za zaposlene na oddelkih za tujce. Poudarila je še, da tujci urejajo dokumente takoj po prihodu v državo, ko slovenskega jezika še ne morejo obvladati.

Če jezika ne razumejo, imajo pravico do tolmača

Na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo pojasnjujejo, da je v skladu z ustavo uradni jezik Republike Slovenije slovenščina, zato se tudi upravni postopki vodijo v slovenskem jeziku. To pomeni, da se odločbe, zapisniki in drugi uradni dokumenti praviloma izdajajo v slovenščini.

Če stranka slovenskega jezika ne razume, ji zakon zagotavlja pravico do tolmača, organ pa jo mora o tej pravici tudi poučiti.

Na vprašanje, ali obstajajo smernice glede uporabe angleščine, odgovarjajo, da angleščina ni jezik upravnega postopka, vendar javnim uslužbencem ni prepovedano uporabljati angleškega ali drugega tujega jezika pri vsakodnevni komunikaciji oziroma podajanju splošnih informacij, "če to olajša sporazumevanje s stranko".

Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) stroške tolmača običajno nosi stranka sama, če postopek teče na njeno zahtevo.

Znanje angleščine ni zakonski pogoj

Na ministrstvu poudarjajo še, da za delo na področju tujcev zakon ne določa obveznega znanja angleškega ali drugega tujega jezika. "Ker zaposleni na področju tujcev pogosto komunicirajo z osebami iz različnih držav, je znanje tujih jezikov v praksi pomembna kompetenca, vendar ni zakonsko določeno kot pogoj za vsa delovna mesta," so zapisali. Dodajajo, da ne vodijo posebne evidence pritožb zaradi jezikovnih ovir na upravnih enotah.

Med ukrepi za izboljšanje dostopnosti storitev za tujce pa izpostavljajo objavo informacij in obrazcev v več jezikih, usposabljanje zaposlenih za delo s tujci, digitalizacijo upravnih postopkov ter zagotavljanje pravice do tolmača. Dodajajo še, da se "morebitne nadaljnje sistemske rešitve pripravljajo na podlagi spremljanja zakonodaje in potreb uporabnikov upravnih storitev".

nina.sprohar@styria-media.si