Marca 2007 je na Hrvaškem tedaj neznani nizozemski fond CEILF (Co­or­po­ra­tie Emac Illyrian Land Fond) kupil štiri milijone kvadratnih metrov obsežen skupek zemljišč na polotoku Pelješac in se pred tremi lastniki zavezal, da jim bo izplačal kar 40 milijonov evrov, poroča Jutarnji, ki po lastnih navedbah razpolaga z eno od kupoprodajnih pogodb. Več kot polovico obljubljenega zneska naj bi lastniki že dobili, preostalih 18,8 milijona evrov pa naj bi prejeli aprila.

	Zemlja očitno ni bila kupljena zato, da bi na njej sadili skladkorni trs. Stipe Mesić, hrvaški predsednik

Toda zakaj tako visoka cena za parcele, na katerih je "le kamenje", ki so nezazidljive in od morja oddaljene 350 metrov? Poleg tega za ta del Pelješca sploh ne obstaja noben urbanistični načrt. Nerazumna poteza vlagatelja? Niti ne, navaja Jutarnji, kajti investitor, CEILF, se je na Hrvaškem pojavil leta 2006, ko so se v hrvaški javnosti ravno pojavile prve najave gradnje mostu Pelješac, ki naj bi polotok mimo bosanskega izhoda na morje povezal s hrvaško obalo. Največji posamični nakup hrvaške zemlje s strani tujega investitorja naj bi bil povezan prav s projektom mostu. 

Neupravičeno obtoženi Gantar
Lastniška struktura fonda CEILF, ki velja za off-shore družbo, je bila dolgo neznana, toda Jutarnji se je pred kratkim dokopal do podatkov iz nizozemskega sodnega registra. Iz tega naj bi bilo razvidno, da je bil do leta 2008 eden od partnerjev v fondu tudi Matjaž Prinčič, član uprave slovenske investicijske družbe KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar. Vpletenost v afero so na KD Group odločno zanikali. "Sodelovanje z gospodom Prinčičem smo prekinili že pred sedmimi leti. Kaj počne od takrat, ne vemo," so dejali za oddajo Svet.

Matjaž Prinčič pa je za Žurnal24 dejal: "Zaposlen sem pri podjetju v Londonu, ki upravlja sklada, ki sta kupila omenjeno zemljišče." Gre za podjetje EMAC Capital, kjer je zadolžen za investicije. "Za investicijo stojijo predvsem Britanci, sodeluje pa tudi nekaj tujih podjetij, ki pa nimajo nobene povezave z bivšo Jugoslavijo." Hrvaški mediji po njegovih besedah Slovenijo vpletajo v zgodbo zaradi njega, zato, "ker sem pač slučajno edini Slovenec".

Most Pelješac

Projekt mostu Pelješac je zdaj v polnem teku. Leta 2005 so začeli dela na dovoznih cestah, dve leti kasneje pa še dela na samem mostu. Dela ne potekajo na nobenem od zemljišč fonda CEILF.

Od mostu do apartmajskega kompleksa
Leta 2006, ko je bil ustanovljen hrvaški CEILF, je bil projekt mostu Pelješac še v zraku. Trasa mostu in pristopnih cest je bila nedoločena. Kljub temu se je CEILF odločil za nadvse špekulativen nakup. Kot je izjavil Te­o­do­rin­ko Ren­co Pe­co­tić, predstavnik CEILF-a na Hrvaškem, naj bi fond ta trenutek imel v lasti kar za pet milijonov kvadratnih metrov zemljišč na Pelješcu. Pecotić je zavrnil možnost, da bi bil nakup kakorkoli povezan s projektom mostu. Zatrdil je še, da naj bi na zemljiščih  na območju Duba Stonska zgradili ekskluzivni apartmajski kompleks.

Vendar takšen letoviški kompleks brez mostu in dovoznih cest ne bo mogel zaživeti, opozarja Jutarnji in dodaja, da naj bi nizozemska družba načrtovala celo gradnjo pristanišča.

Časnik še posebej izpostavlja vlogo Matjaža Gantarja v zelo nepregledni igri, v katero naj bila vpletena celo slovenska politika. Tako naj bi bil Prinčič, prek družbe KD Group povezan z Gantarjem, eden od treh članov uprave nizozemske družbe. Omenjena je tudi domnevna povezanost Gantarja z nekdanjim slovenskim premierjem Janezom Janšo, s katerim naj bi skoval načrt o političnem prevzemu časnika Delo.