Člani Gibanja Svoboda so se na volilnem kongresu zbrali prvič po ustanovitvi stranke 26. januarja 2022, tri mesece pred državnozborskimi volitvami. Edini kandidat za vodenje stranke je aktualni prvak in premier Robert Golob. "Glede na to, da je Gibanje Svoboda organizirano okoli predsednika vlade Roberta Goloba in njegovega najožjega omrežja iz Gen-I, ne preseneča, da je edini kandidat za predsednika stranke; brez njega Gibanja Svoboda niti ni, menim celo, da se bo Gibanje Svoboda po njegovem odhodu razbilo na prafaktorje," pravi politični analitik Miro Haček.
"Klakočar Zupančič se v Svobodi ne počuti najbolje"
Za predsednika stranke je bilo predlaganih več kandidatov, soglasje h kandidaturi sta podala Robert Golob in predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ta je takoj po javni objavi kandidatur soglasje preklicala, češ da ga je podala le zato, da se s tem zahvali članicam in članom, ki so jo predlagali. "Zakaj je Urška Klakočar Zupančič najprej vložila kandidaturo, potem pa jo umaknila, je dobro vprašanje predvsem zanjo, a nanj doslej nismo dobili prepričljivega odgovora. Očitno je, da se Urška Klakočar Zupančič v Gibanju Svoboda ne počuti najbolje in da meni, da ji stranka ne posveča dovolj reflektorske svetlobe, zato po mojem mnenju občasni javni izrazi nezadovoljstva," pravi Haček.
Pred slabima dvema letoma je Urška Klakočar Zupančič vodstvo stranke obvestila, da se umika z mesta podpredsednice največje vladne stranke. Razlogi za to naj bi bili osebni.
Golob pod drobnogledom protikorupcijske komisije
Na kongresu bo Golob predvsem ocenil, kakšno podporo še ima med članstvom. Golob je pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki naj bi že ugotovila, da je kršil Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v primeru Bobnar, a postopek še teče. Preiskava KPK, ki se nanaša na dopustovanje Goloba v zasebni vili podjetnika Tomaža Subotiča v Karigadorju, še traja. "Verjamem tudi, da ima vsak o tem svoje mnenje. Jaz bi predvsem rad počakal na odločitev KPK in potem bomo videli, kakšni bodo naslednji koraki," je za STA dejal generalni sekretar stranke Matej Grah.
V javnosti v zadnjih dneh odmeva Golobova najava uvedbe obvezne božičnice, ki jo mnogi razumejo kot volilni bombonček.
Poslanska skupina ob dva poslanca
Stranko, ki je dosegla zgodovinsko zmago na volitvah, podprlo jo je 34,45 odstotka volivcev in je v parlament vstopila z rekordnim številom poslancev, 41, glede na javnomnenjske ankete v zadnjih mesecih podpira med dobrih 14 in dobrih 18 odstotkov ljudi. V drugi polovici leta 2022 sta se Svobodi formalno pridružili Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Stranka Alenke Bratušek (SAB). Gibanje Svoboda je tako dobilo dva evropska poslanca: Ireno Jovevo in Klemna Grošlja, ki sta bila pred tem člana LMŠ. Število članov se je po pridružitvi potrojilo in naj bi znašalo okoli 3000.
V štirih letih je poslanska skupina izgubila dva poslanca. Mojco Šetinc Pašek so izključili sami. Šetinc Pašek, ki je še nepovezana poslanka, naj bi se dogovarjala za prestop k SD. Poslanec Tine Novak je prestopil k Demokratom in tako Anžetu Logarju omogočil, da oblikuje poslansko skupino.
Preberite tudi:
Že peti generalni sekretar
V vladi ima Gibanje Svoboda 14 ministrov, trije ministri Svobode, Danijel Loredan, Irena Šinko in Uroš Brežan, so bili zamenjani. Na položaju generalnih sekretarjev stranke se je zvrstilo že pet ljudi. Najprej je to mesto zasedala Tamara Kozlovič, zamenjala jo je nekdanja novinarka Vesna Vukovič, po njenem odstopu je položaj glavnega stratega prevzel Rok Marolt, ki se domnevno zaradi nesoglasij moral kmalu posloviti, njegovo mesto pa je nato zasedel Matej Arčon, ki je ostal do imenovanja, zadnjega generalnega sekretarja, predsednika podmladka, Mateja Graha.
Glede sodelovanja po spomladanskih volitvah Grah pravi, da je aktualna koalicija z Levico in SD dokazala, da zna delati in dosegati rezultate. "Zagotovo je to smer, v katero želimo tudi v drugem mandatu."
Na kongresu v Kopru pričakujejo okoli 600 članov največje vladne stranke. Generalni sekretar ocenjuje, da prihajajo v pozitivnem vzdušju "Vsi skupaj komaj čakamo, da gremo v boj za volitve, predvsem ker imamo marsikaj za pokazati," je dejal za STA. Odzivi na terenu, ne zgolj članstva in podpornikov stranke, naj bi po njegovih besedah kazali, da ljudje vidijo jasne premike in doprinos stranke v tem mandatu, ki se je lotila tudi več reform. "Res je, da smo mladi, da je kar nekaj posameznikov v stranki, ki nimamo toliko političnih izkušenj, ampak to delno naivnost ocenjujem tudi kot zelo pozitivno, da znamo kdaj tudi priznati napako in jo odpraviti. Nimamo v ozadju ega, ki nam tega ne bi dovolil," meni Grah.
Bo Pigion dosmrtni vodja? Samo vprašam...
Tudi SDS se bo po odhodu Janše razbil na prafaktorje.
Če upoštevamo približno število članov te stranke, vidimo , da jih za en šilček več, kot zaposlenih na RTVSlo, če …