Pet razpisov za oddajo devetih poslovnih prostorov na Ljubljanskem gradu je bilo neuspešnih, kot pravijo na mestni občini, "zaradi razmerja med neizdelanostjo prostorov in ocenjeno najemnino ter vezanostjo na predpise, ki sicer veljajo za oddajanje v najem". Župana Zorana Jankoviča je v duhu gospodarnosti začelo zanimati, ali bi lahko prostore oddajal za en evro. Naj to povedo na računskem sodišču (RS), je dejal na tiskovni konferenci v začetku septembra. MOL je sicer RS to spraševala že junija.

Poiščejo naj drug zakon
Oddajo stvarnega premoženja v najem urejata zakon in uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Ta zakon zahteva, da je treba pred oddajo poslovnega prostora opraviti cenitev, v najem pa se lahko odda za največ pet let. "Po naših informacijah pri Ljubljanskem gradu ne gre za klasičen najem, saj poslovni prostori še ne obstajajo, potrebna so vlaganja ... Zato menimo, da uporaba te zakonodaje ni primerna in bi verjetno morali razmerja zunaj klasičnega najema poiskati v drugi zakonodaji," so povedali na RS. Poudarili so, da se o konkretnih primerih vedno izrekajo le na podlagi opravljene revizije. S podobnim primerom se še niso srečali niti se do njega niso opredelili v kakšni reviziji.

Zakon o partnerstvu?
So na MOL že kaj bliže odgovoru na svoje vprašanje? "Do zdaj smo uporabili predpise, ki sicer veljajo in jih moramo uporabiti, to sta zakon in uredba o ravnanju s stvarnim premoženjem države, občin in pokrajin. Po teh predpisih ni možna oddaja za en evro. Verjetno bi bil zato bolj primeren zakon o javno-zasebnem partnerstvu, kjer veljajo druga pravila," pravi Jasna Plazl, direktorica službe za pravne zadeve MOL.

Naložba za najemnino
Na finančnem ministrstvu (MF) pravijo, da se zadeva ne nanaša na zakonodajo s področja javnega naročanja, temveč področje urejata zakon in uredba o stvarnem premoženju države. MOL bi morala med drugim določiti vrednost obnove oziroma kakšno vrednost v obnovo vloženih sredstev priznati. Sledil bi razpis, dodajajo na MF, na katerem bi izbrali zasebnika, ki bi prostore obnovil. "Višino s strani občine priznanih vložkov zasebnika v obnovo bi upoštevali kot vnaprej plačano najemnino. Seveda lahko zasebnik na svoje tveganje vloži več sredstev," še pravijo na MF.