Od leta 2007, odkar imamo v Sloveniji evro, lahko vsak davčni zavezanec dobi tisoč evrov obresti na depozite, za katere ni treba plačati davka. Takrat je bila povprečna neto plača približno 830 evrov, zdaj je 1700 evrov, torej več kot dvakrat toliko, znesek neobdavčenih obresti pa ostaja enak.
Na ministrstvu za finance smo preverili, zakaj je tako in ali bodo olajšavo zvišali. "Pri oblikovanju sistema obdavčitve dohodka iz kapitala se je težilo k čim večji enostavnosti in transparentnosti, namen pavšalne olajšave pa je bil ublažiti učinke nove davčne obremenitve in zmanjšati tveganje odlivanja depozitov v tujino ter tudi blažitev morebitnega inflacijskega učinka obdavčitve. Današnjih 1.000 evrov torej ni mogoče razumeti kot mejo, ki bi bila že ob uvedbi sistema vezana na določen indeks, temveč kot zakonsko določen pavšalni znesek oz. pavšalno olajšavo, s katero se – vsaj v današnjih pogojih nizkih obrestnih mer na depozite – iz obdavčitve izvzamejo obresti večine manjših varčevalcev," so nam pojasnili.
"Tovrstna olajšava v spremenjenih razmerah na trgu kapitala odpira vprašanje zagotavljanja davčne nevtralnosti med različnimi oblikami naložb fizičnih oseb," so dodali. Povedano po domače: če z delnicami zaslužiš tisoč evrov, plačaš 25 odstotkov davka, če tisoč evrov zaslužiš z obrestmi na depozit, pa davka ne plačaš. Davek se plača le od zneska obresti nad tisoč evrov. Kdor dobi 1200 evrov obresti, 25-odstotni davek plača le od 200 evrov, torej plača 50 evrov davka.
Na bankah leži 30 milijard, ogromna večina ni vezana
Sprememba višine te davčne olajšave trenutno ni predvidena, saj bi to "lahko vplivalo na relativno privlačnost posameznih oblik varčevanja in investiranja, zlasti bančnih depozitov v primerjavi z drugimi naložbenimi možnostmi. Pri tem je treba upoštevati, da po zadnjih razpoložljivih podatkih depoziti in vloge gospodinjstev (fizičnih oseb) v slovenskih bankah dosegajo približno 30 milijard evrov," poudarjajo na ministrstvu za finance.
"Pri tem je treba upoštevati tudi širšo razvojno usmeritev Slovenije na področju razvoja kapitalskega trga. Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023–2030 vsebuje ukrepe, ki med drugim vključujejo spodbujanje večje vključenosti prebivalstva na kapitalski trg in dolgoročnejše varčevanje fizičnih oseb z vlaganjem v finančne instrumente. Cilj strategije je bil, da se del prihrankov prebivalstva, ki je trenutno naložen v bančne depozite, aktivira in usmeri tudi v dolgoročnejše naložbe v finančne instrumente," so še pojasnili.
Da bi nekdo dobil tisoč evrov obresti, bi moral imeti pri dvoodstotni obrestni meri eno leto vezanih 50 tisoč evrov. Ob našem zadnjem pregledu obrestnih mer je bila povprečna obrestna mera za enoletni depozit 1,5 odstotka, v tem primeru je treba za tisoč evrov obresti vezati 66.667 evrov, v primeru triodstotne obrestne mere, kolikor so banke ponujale novim strankam, pa je bil za tisoč evrov obresti dovolj že depozit v višini 33.333 evrov.
Znesek, do katerega obresti niso obdavčeni, so uzakonili leta 2004, ko se je prvič uvedla obdavčitev obresti na depozite. Takrat so jo določili v višini 300 tisoč slovenskih tolarjev (1252 evrov), da večina varčevalcev ne bi bila obdavčena in da ne bi bila jezna zaradi nove obdavčitve. Predvideno je bilo, da se leta 2007 razpolovi in nato ukine, a je Janševa vlada pripravila nov zakon o dohodnini, ki je uvedel olajšavo v višini tisoč evrov, ki je v enaki višini v veljavi še zdaj.
Čeprav bi lahko prebivalci izkoriščali tisoč evrov olajšave na obresti na depozite, pa kar neverjetnih 87 odstotkov vseh vlog, ki jih imajo gospodinjstva na bankah, ni vezanih. Za primerjavo, v evrskem območju je nevezanih vlog oziroma vlog na vpogled le 56 odstotkov.
Je pa tudi res, da so pri nas obrestne mere za depozite precej nižje, kot v evrskem območju. "Obrestna mera za nove vezane vloge gospodinjstev je znašala 1,3 %, v evrskem območju pa 2,1 %," je v publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj, ki je bila izdana septembra letos, zapisala Banka Slovenije. Za vloge na vpogled v Sloveniji praktično ni obresti oziroma so obrestovane povprečno po 0,08 odstotka, v evroobmočju pa 0,28 odstotka.
janez.zalaznik@styria-media.si
