Menijo namreč, da je brod simbol njihovega boja za pravično mejo in da ga kljub argumentom vodstva krajevne skupnosti ne bi smeli premestiti.

Krajevna skupnost Hotiza je sklep o premestitvi broda sprejela marca lani in to je bilo potrjeno tudi na zboru krajanov, pravi predsednik sveta KS Hotiza Franc Špilak. Razlogi so bili v tem, da zaradi zgrajenega mostu brod ni več v funkciji, da ni imel uporabnega dovoljenja, da so z njega odstranili vse slovenske oznake. O dejanju je bilo obveščeno tudi zunanje ministrstvo, sicer pa želimo imeti brod tam, kjer ga bomo lahko videli in uporabljali, to pa bo na potoku ob turistični kmetiji v bližini glavne ceste, dodaja Špilak. Po njegovem se s tem strinja tudi velika večina krajanov.

Nekateri pa so očitno drugačnega mnenja, Jože Šoemen tako pravi, da je "bil brod naša utrdba in pravni dokaz, da je bil tam 300 let", premestitev pa vidi kot izdajo nacionalnih interesov. Zanimivo je, da se z umikom broda ne strinja niti prejšnji predsednik sveta KS in znani borec za interese Hotižanov Štefan Sobočan, saj meni, da je bila narejena velika škoda pri boju za pravično mejo.

Očitke nekaterih domačinov pa poleg Špilaka odločno zanika tudi podžupan občine Lendava, sicer Hotižan, Stanko Gjerkeš. Pravi celo, da je je s premestitvijo nekoč strinjal tudi Sobočan, če bi čakali še kakšno leto, pa broda po njegovem sploh ne bi več mogli premestiti, ker bi si ga hrvaška stran prisvojila.