Menijo namreč, da je brod simbol njihovega boja za pravično mejo in da ga kljub argumentom vodstva
krajevne skupnosti ne bi smeli premestiti.
Krajevna skupnost Hotiza je sklep o premestitvi broda sprejela marca lani in to je bilo
potrjeno tudi na zboru krajanov, pravi predsednik sveta KS Hotiza
Franc Špilak. Razlogi so bili v tem, da zaradi zgrajenega mostu brod ni več v
funkciji, da ni imel uporabnega dovoljenja, da so z njega odstranili vse slovenske oznake. O
dejanju je bilo obveščeno tudi zunanje ministrstvo, sicer pa želimo imeti brod tam, kjer ga bomo
lahko videli in uporabljali, to pa bo na potoku ob turistični kmetiji v bližini glavne ceste,
dodaja Špilak. Po njegovem se s tem strinja tudi velika večina krajanov.
Nekateri pa so očitno drugačnega mnenja,
Jože Šoemen tako pravi, da je
"bil brod naša utrdba in pravni dokaz, da je bil tam 300 let", premestitev pa vidi kot
izdajo nacionalnih interesov. Zanimivo je, da se z umikom broda ne strinja niti prejšnji predsednik
sveta KS in znani borec za interese Hotižanov
Štefan Sobočan, saj meni, da je bila narejena velika škoda pri boju za pravično
mejo.
Očitke nekaterih domačinov pa poleg Špilaka odločno zanika tudi podžupan občine Lendava,
sicer Hotižan,
Stanko Gjerkeš. Pravi celo, da je je s premestitvijo nekoč strinjal tudi Sobočan,
če bi čakali še kakšno leto, pa broda po njegovem sploh ne bi več mogli premestiti, ker bi si ga
hrvaška stran prisvojila.
Hotižani razdvojeni zaradi premeščenega broda
Potem ko so po naročilu krajevne skupnosti (KS) Hotiza tamkajšnji brod dvignili z reke Mure in ga odpeljali v vas, so nekateri krajani protestirali zaradi tega dejanja.
