Igor Bavčar na praznovanju obletnice JBTZ

Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek Foto: Anže Petekovšek
Igor Bavčar iz zapora na praznovanje obletnice
Oglej si celoten članek

Igor Bavčar, ki od seprembra 2017 prestaja zaporno kazen na Dobu, se je danes udeležil srečanja udeležencev ob 30 letnici javne seje predsedstva RK ZSMS v okviru katere je potekal znameniti shod v podporo JBTZ. 

Obsojen na sedem let in pet mesecev zapora

Nekdanji direktor Istrabenza Igor Bavčar je bil leta 2016 zaradi zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza obsojen na pet let zapora, vrniti pa mora  tudi 18 milijonov evrov nezakonite premoženjske koristi, ki jo je pridobil pri veriženju delnic Istrabenza iz leta 2007.

Vendarle Igor Bavčar je od včeraj zvečer v zaporu

Foto: Anže Petekovšek

Nekdanji minister za notranje zadeve je o številnih zdravstvenih težavah in pritožbah v zapor na Dobu prišel sam, po mesecu dni pa so ga iz zaprtega dela premestili v pol zaprti del zapora na Dobu. Bavčar ima možnost prostega odhoda iz zapora, ki sme trajati največ 53 ur, za vsak mesec dela s polnim delovnim časom v zaporu pa pravico do dveh dni letnega dopusta.

Obsojenec Bavčar doma. Kako to?
Aprila letos je bil Bavčar obsojen še na dve leti in pol zapora v zadevi Interevropa. Skupaj z zadevo Istrabenz mora tako Bavčar odslužiti sedem let in pet mesecev zapora. 

Sodba Bavčarju zapor tudi za to dejanje

Foto: Anže Petekovšek

Bavčar: Se še borim

Bavčar je današnji dogodek tako v veliki meri organiziral iz zapora. Javna in razširjena seja Predsedstva RK ZSMS pred 30 leti je bila v resnici veliko javno zborovanje v podporo Janezu Janši in ostalim obtožencem v aferi JBTZ. Zborovanje so namreč oblasti prepovedale, vodstvo ZSMS pa je zborovanje prijavilo kot javno sejo Predsedstva Republiške konference ZSMS.

Srečanje ob 30. obletnici branja Majniške deklaracije so organizirali tudi v kabinetu predsednika države, vendar Pahor Bavčarja na sprejem ni povabil, zato nanj niso prišli nekateri drugi pomladniki. 

"To je bil čustveno nabit in nepredvidljiv čas, poln neke realne, a pogosto tudi namišljene nevarnosti in dezinoformacij. Šele po poznejšem odkrivanju dokumentov vidimo, čemu vse smo se izognili. Pripravljen je bil nov val aretacij, z imeni in priimki. Verjetno je naš angažma takrat preprečil, da se to ni zgodilo. Po drugi strani pa je bil to čas izjemnega entuziazma, med seboj pa so sodelovali nazorsko, politično in ideološko popolnoma različna združenja in ljudje, kar je bila posebna vrednota. Ponovila se je le še enkrat leta 1990, neposredno po oz. ob osamosvojitvi," je dejal Bavčar, ki je, kot je še povedal, zadovoljen s tem, kar je prinesla Majniška deklaracija, ni pa zadovoljen "z vsem, kar ga je zadelo". "In proti temu se še borim," je dodal.

Na srečanju tudi Janša

Izmed obtožene četverice v aferi JBTZ sta se današnjega srečanja udeležila Franci Zavrl, zaradi drugih obveznosti pa ob koncu tudi Janez Janša. Srečanja so se udeležili še številni drugi danes in nekoč politično aktivni obrazi, tudi Dimitrij Rupel, ki je bil pred tem kot soavtor deklaracije slavnostni govornik na sprejemu v predsedniški palači.

Proces proti četverici je predstavljal vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno rigidno oblastjo ter Jugoslovansko ljudsko armado. Politični in vojaški vrh tedanje SFRJ ni pričakoval, da bo proces sprožil tako silovit odziv slovenske javnosti. V znak protesta je bil namreč že 31. maja ob aretaciji Janeza Janše ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je po aretacijah ostalih obtoženih 3. junija preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. Odbor in kolegij odbora je ves čas vodil Igor Bavčar. Zborovanja na Kongresnem trgu v Ljubljani se je udeležilo prek 30.000 ljudi. Odbor je bil tako najmočnejša organizacija civilne družbe v obdobju slovenske pomladi.

"V primeru provokacije bi lahko spodletelo"

"Strah nas zares ni bilo, eventuelno nam bi stvari lahko spodletele, če bi prišlo do kakšne nekontrolirane provokacije. Organizator je vedno odgovoren za javni red in mir, množica je težko obvladljiva. Izkazalo pa se je, da so bili ti protesti v primerjavi s tistimi iz Srbije popolnoma drugačni. Nastopalo se je s pesmijo, recitacijo, ljudje so bolj mirno protestirali in zahtevali svoj prav," je dejal Jožef Školč, ki je leta 1989 predsedoval republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS).

 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 13

  • 08:07 8. Maj 2019.

    Sem že kar malo v letih, tako da bi mi prav prišlo, da bi nekaj let ( morda do smrti) …

  • 22:07 7. Maj 2019.

    brez kugle kurca debelga ne bi smel na sonce postavt

  • 19:13 7. Maj 2019.

    pizda so ga dobr futral..isti k je bil..

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.