"Univerzitetni klinični center (UKC) je dva službena računalnika in trdi disk zgolj odvzel, ni pa pregledoval, kopiral ali kakorkoli drugače obdeloval osebnih podatkov, ki jih odvzeti mediji vsebujejo," je v sporočilu za javnost zapisala Pirc Musarjeva. UKC je po njenem tako zgolj zavaroval dokaze v postopku.

Kot je pojasnila, zaseg službenih računalnikov in zunanjega diska svetovalca direktorice UKC Gregorja Cerkvenika ni nezakonit poseg v komunikacijsko zasebnost ter zaseg v pravico do varstva osebnih podatkov, saj se UKC z osebnimi podatki na odvzetih medijih ni seznanil.

	Zahtevamo Cerkvenikovo vrnitev na delo, ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi o zaposlitvi in ugotovitev nezakonitosti odredbe, s katero je delodajalec stranki začasno prepovedal delo. Marko Zaman, odvetnik

Računalnik v lasti UKC je bil torej odvzet z namenom ohranitve morebitnih sledov kaznivega dejanja in je zato "sorazmeren, če pomeni zavarovanje dokazov za policijo".

Cerkvenik s tožbo proti kliničnemu centru
Gregor Cerkvenik je na pristojno sodišče vložil tožbo proti UKC, s katero zahteva ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi delovnega razmerja in vrnitev na delo.

"Zahtevamo Cerkvenikovo vrnitev na delo, ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi o zaposlitvi in ugotovitev nezakonitosti odredbe, s katero je delodajalec stranki začasno prepovedal delo," je poudaril Cerkvenikov odvetnik Marko Zaman.

Informacijski pooblaščenec, ki je ugotovil, da UKC v tem primeru ni kršil zakona o varstvu osebnih podatkov, po Zamanovem mnenju "ni pridobil objektivnih dokazov, saj je odločil glede na njihovo pisno izjavo in izjavo poslovodje delodajalca".