Odpuščanje. Izračunali smo, da bi bili stroški odpovednega roka in odpravnine javnih uslužbencev s povprečno plačo in desetimi leti delovne dobe pri delodajalcu 6.840 evrov bruto. Če k temu prištejemo nadomestilo za brezposelnost, pa bi s tem odpustom v enem letu prihranili manj, kot znaša pet bruto plač teh delavcev.

Najdražje bi bilo, če bi odpustili starejše javne uslužbence z višjo plačo in daljšim stažem v isti službi. Skupni stroški njihovega odpusta bi nanesli več kot njihove bruto plače v enem letu. Najbolj bi se predstojnikom izplačalo odpustiti najmlajše z nižjimi plačami in manj delovne dobe, ki imajo nižje odpravnine, krajše odpovedne roke in krajši rok prejemanja nadomestila za brezposelnost.

Vlada je v parlament že poslala osnutek proračuna za prihodnje leto, ki predvideva za okoli pet odstotkov manjšo maso plač glede na letošnji rebalans, ministri pa so že napovedali, da bo realno to naneslo za okoli desetino manj denarja za plače. Julija je bila skupna masa plač v javnem sektorju slabih 282 milijonov evrov, na leto pa je to slabe 3,4 milijarde evrov. Prihraniti nameravajo torej okoli 340 milijonov evrov.

Povprečna izplačana plača javnega uslužbenca s kolektivno pogodbo je bila julija 1.710 evrov, takih pa je bilo 157 tisoč (dobrih 3.700 jih je brez kolektivne pogodbe).

Če bi odpuščali le uslužbence s povprečno plačo in desetimi leti dela pri istem delodajalcu ter jih odpustili 15 tisoč, bi v prvem letu skupno (v izračun sta vključena odpovedni rok in odpravnina) prihranili dobrih 205 milijonov evrov. Če k temu prištejemo nadomestilo za brezposlenost (po varčevalnih ukrepih), bi bil prihranek slabih 125 milijonov evrov. Če bi odpustili tiste, ki so zaposleni 20 let in imajo višjo plačo, pa prihranka v prvem letu sploh ne bi bilo – stroški bi bili celo za slaba 2,7 milijona evrov višji.

Napovedujejo referendum

Izračune smo pripravili na podlagi veljavne zakonodaje, v reformi trga dela, o kateri se pogajajo socialni partnerji, pa je predvideno zmanjšanje nekaterih pravic. V naših primerih bi bili sicer zaposleni pri dolžini odpovednega roka v enakem ali boljšem položaju, zaposleni krajši čas bi bili na istem tudi pri odpravnini. Ta bi se v našem primeru znižala le najdlje zaposlenim. Pogoji se sicer najbolj slabšajo tistim z več delovne dobe.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je že napovedal, da bo sprožil postopek za razpis referenduma, če bo vlada sprejela reformo brez njihovega soglasja. Nasprotujejo kakršnemukoli nižanju odpravnin in krajšim rokom odpuščanja. Prepričani so, da bi spremembe veljale že za tiste, ki bi jih odpustili zaradi znižanja mase plač. “Na referendum bomo šli, da preprečimo odpuščanja pod slabšimi pogoji. Nenavadno je, da je država s tako malo pameti te dve stvari povezala istočasno,” pravi Branimir Štrukelj iz Sviza. Dodaja, da odpuščanj in nadaljnjih zniževanj plač ne bodo dopustili. Ko bodo znani konkretni izračuni iz predloga proračuna, pa bodo pripravili protestni shod, ne izključujejo pa niti glasovanja o splošni stavki.