Kljub krizi se število zaposlenih v javnem sektorju ni zmanjšalo, je pa precej upadlo v zasebnem sektorju. “Pred začetkom krize je bilo v gospodarstvu ustvarjenih okoli 150 tisoč novih delovnih mest, ki jih je kriza odnesla,” je poudaril direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Na drugi strani se rast zaposlovanja v javnem sektorju ni umirila. Še več, v šolstvu in zdravstvu se je dodatno zaposlilo 2.600 ljudi.

“Največji problem je mentaliteta sindikatov. Nasprotujejo spreminjanju delovne zakonodaje v smeri danskega modela fleksibilne varnosti, kjer za varnost odpuščenih skrbi zavod za zaposlovanje. Pri nas gre sindikatom samo za višje plače in odpravnine,” je oster ekonomist Sašo Polanec in dodaja: “Edini ukrep, ki bi pomagal, je odpuščanje. Tudi v državni upravi. Zdaj nekoga, za katerega menijo, da je strankarsko neprimeren, postavijo na stranski tir, ker je ljudi praktično nemogoče odpuščati. Zaradi kombinacije teh dveh dejavnikov so razmere takšne, kot so.”

Javne družbe ne varčujejo

V zasebnem sektorju se je rast plač umirila, za naslednja leta pa jim Umar napoveduje negativni trend. V javnem sektorju je zgodba drugačna. V ožji državni upravi so se sicer malenkost znižale, se pa višajo v javnih družbah, med katere spadajo Pošta Slovenije, Eles, Dars, Slovenske železnice, banke in zavarovalnice. “Če primerjamo razmerje med gibanjem plač in številom zaposlenih v javnem sektorju, se je ta delež med državami Evropske unije najbolj povečal prav v Sloveniji,” ugotavljajo na Umarju.

Stanje v bankah se slabša

Delež slabih terjatev bank se povečuje in je že več kot 13-odstoten. “Slabe terjatve so bile v prejšnjih letih vezane predvsem na panoge, povezane s prevzemnimi aktivnostmi ali gradbeništvom, zdaj se zaradi krize v gospodarstvu širijo tudi na druge panoge,” poudarja Vasle in dodaja, da je treba kreditni krč, v katerem so se znašle banke, sprostiti. Ni pomembno, ali s slabo banko ali kako drugače. Le tako bo gospodarstvo spet zaživelo.