Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je izrazil upanje, da se bodo poslanci v ponedeljek, ko bodo v odboru za zunanjo politiko (OZP) nadaljevali razpravo o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato, odločili za zavrnitev, v nasprotnem primeru pa bo poslanska skupina SNS zahtevala sklic referenduma. "Bojimo pa se, da bo državni zbor našel milijon razlogov, da se tega referenduma ne dovoli ," je dejal in dodal, da se lahko zgodi, da bo referendum zahteval tudi državni svet.

Premier Borut Pahor je glede morebitne podpore referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato povedal, da referenduma ni nikoli podpiral in ga tudi zdaj ne. Kot je spomnil, je njegova vlada državnemu zboru predlagala ratifikacijo protokola o vstopu Hrvaške in Albanije v zvezo Nato. Poudaril je, da je preučil dokumentacijo, ki je spomladi lani vodila vlado Janeza Janše k odločitvi, da tako kot druge države povabi Hrvaško v članstvo v zvezo Nato. Po njegovi oceni prejšnja vlada ni imela razlogov za zadržke pri tej odločitvi.

Janša: Dokumentacija ni sporna
Bivši premier in predsednik opozicijske SDS Janša meni, da v pristopni dokumentaciji, ki jo je Hrvaška predložila za članstvo v Natu, ni nič spornega, zaradi česar Slovenija ne bi ratificirala protokola za vstop Hrvaške v Nato. Je pa podprl zahtevo OZP, da se poslanci pred odločanjem o tem prepričajo tudi sami. Pojasnil je sicer, da se v času hrvaškega približevanja Natu"ni naletelo na takšne dokumente, drugače bi bil jaz kot predsednik vlade v prejšnjem mandatu obveščen. Torej, nihče me ni obvestil, da je tu lahko karkoli spornega, in tudi danes v tej razpravi ni bilo nič konkretnega navedenega," je dejal Janša. Vseeno pa je izrazil presenečenje, ker je državni svet v sredo sprejel odklonilno mnenje glede ratifikacije pristopa Hrvaške k Natu. "Na neki način je v vsem tem dogajanju v zadnjih dneh in tednih odklonilno stališče DS, kjer ima sedanja vladna koalicija izrazito politično večino, zame največje presenečenje," je dejal.

Člani odbora odločanje preložili na ponedeljek

Poslanci so se strinjali, da odločanje o ratifikaciji pristopnega protokola Hrvaške v Nato preložijo na ponedeljek. Za je bilo 14 članov odbora, eden pa je bil proti. Poleg tega so na ponedeljek preložili tudi odločanje o ratifikaciji protokola Albanije za vstop v Nato. Plenarna seja DZ, v okviru katere naj bi že odločali o ratifikaciji omenjenih pristopnih protokolov, se začne že v ponedeljek popoldne, namen vlade pa je, da bi do ratifikacije prišlo še v okviru te januarske seje.

Poslanci preložili glasovanje
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je do ponedeljka preložil razpravo o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato. Poslanci so sprejeli pobudo premierja Pahorja, da se pred odločitvijo podrobneje seznanijo z vso dokumentacijo, ki je na voljo. Poslanci so sicer sprva zavrnili predlog SLS o preložitvi te odločitve na poznejši čas, kasneje pa so vendarle podprli proceduralni predlog iste poslanske skupine, da se poslanci – tako v odboru kot v celotnem državnem zboru – seznanijo z vso dokumentacijo, ki jo je Hrvaška predložila ob vključevanju v Severnoatlantsko zavezništvo. Zunanji minister Samuel Žbogar je poslance sicer opozoril, da gre večinoma za tajne dokumente zveze Nata, kar bo treba spoštovati.

Že na začetku razprave je premier Pahor poslancem ponudil vpogled v vso dokumentacijo o hrvaškem vključevanju v Nato, da bi se razjasnili vsi dvomi. Sam meni, da je vlada poslancem že zdaj zagotovila vse dokumente, da bi lahko podprli odločitev o ratifikaciji pristopnega protokola s potrebno dvotretjinsko večino. Minister Žbogar je pri tem tudi izrecno pojasnil, da gre zgolj za ratifikacijo sprememb treh členov Severnoatlantske pogodbe, v katerih se kot članici doda še Hrvaško in Albanijo, medtem ko je Slovenija v pristopnem procesu podprla vključitev Hrvaške v Nato. To je podprla tudi na vrhu zavezništva v Bukarešti aprila lani.

Pahor, ki je poslance med drugim na zaprtem delu seje seznanil tudi z vsebino sredinega obiska evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna v Ljubljani, je še poudaril, da je odločanje o pristopni dokumentaciji Hrvaške v Nato po naravi različno od dokumentacije za vstop v EU in da ne gre povezovati obeh zadev. Pri EU gre za prilagajanje pravnega reda, pri Natu pa ne, je dejal. Toda po drugi strani se z njim ni strinjal predvsem Zmago Jelinčič (SNS), ki je v obrazložitvi svojega stališča, da bo glasoval proti, izpostavil, da je morala na primer Hrvaška v procesu pristopa v Nato navesti kote, kje naj bi potekala njena meja, ki še ni določena. In tu je med drugim Hrvaška kot svoji koti navedla Trdinov vrh in sredino Piranskega zaliva, je dejal Jelinčič in opozoril, da gre tudi tu za vnaprejšnjo določitev meje in torej tudi za povezanost obeh problemov, se pravi vključevanja Hrvaške v EU na eni strani in v Nato na drugi.