Po izračunih skupine strokovnjakov, ki jo je vodil, je za Slovenijo najugodnejša kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije, saj zagotavlja nizke stroške, nizek ogljični odtis energetsko avtonomijo in stabilnost sistema.

Zanimivo bo zelo drago, če nič ne naredimo, ta scenarij je presenetljivo med najdražjimi, čeprav ne predvideva nobenih naložb. Maloprodajna cena elektrike bi se dvignila za 20 odstotkov, večino družbenih stroškov bi bili stroški uvoza elektrike, saj bi bili že leta 2043 skoraj 70-odstotno odvisni od uvoza elektrike, kar bi bilo v primeru krize ogromno tveganje ne le za ceno, ampak bi bilo vprašanje, ali bi elektriko sploh lahko dobili.

Foto: Žurnal24 Jože P. Damijan, študija scenarijev prenove energetskega sistema

Skupni družbeni stroški v 80 letih so najvišji v primeru, če bi odločili le za obnovljive vire (OVE), znašali bi 222 milijard evrov, polovica od tega za investicije v proizvodnjo in omrežje. Če bi se odločili za OVE in plin, bi bili stroški 156 milijard evrov, status quo pa bi nas stal 189 milijard evrov, skoraj celotni znesek bi namenili za uvoz elektrike in plina.

Scenariji OVE z jedrsko energijo pa stanejo od 53 do 66 milijard evrov.

Podražitev nuklearke za tretjino ni usoden problem

Damijan je presenetil z izračunom, da bi celo podražitev drugega bloka nuklearke za tretjino celotne družbene stroške elektroenergetskega sistema zvišala le za deset do dvanajst odstotkov, kar je od pet do sedem milijard evrov, medtem je na primer scenarij OVE in plin za okrog sto milijard evrov dražji od jedrskih scenarijev.

Pojasnil je, da jedrska elektrarna proizvaja elektriko na dolgi rok, 60 ali 80 let in da je strošek investicije pomemben le v prvih 20 ali 30 letih, dokler se ne amortizira.  

Foto: Žurnal24 Jože P. Damijan, študija scenarijev prenove energetskega sistema

Danes je maloprodajna cena elektrike 212 evrov za megavat, v primeru statusa quo bi se ob velikem uvoznem tveganju leta 2050 podražila na 254, v primeru jedrskih scenarijev  bi bila od 218 do 234, v primeru scenarija OVE plus plin 288, v primeru odločitve za stoodstotne obnovljive vire pa kar 328 evrov.

Potrebe po elektriki se bodo do leta 2050 podvojile, le četrtina rasti bo posledica gospodarske rasti, tri četrtine rasti pa zaradi prehoda na električno energijo pri transportu in ogrevanju.

"Zdaj ne vemo, v katero smer naj bi šel razvoj slovenske energetike. Vsaka odločitev ali ne odločitev je povezana s stroški, status quo je zelo draga odločitev," je poudaril Damijan in dodal, da je treba upoštevati vse družbene stroške, ne le naložbe v proizvodnjo.

Foto: Žurnal24 Jože P. Damijan, študija scenarijev prenove energetskega sistema

Tako je skriti strošek energetskega prehoda omrežnina, v primeru le obnovljivih virov bi potrebne naložbe v omrežje znašale 8,3 milijarde evrov, v primeru OVE s plinom 3,3 milijarde evrov, v primeru jedrskih scenarijev 2,4 milijarde evrov, v primeru statusa quo pa slabo milijardo evrov.

Dodal je še, da so preračuni narejeni za 80 let, v tem času bi bilo treba panele zamenjati trikrat, baterije pa celo osemkrat.

Akrapovič: Dejstva so jasna, referendum nima smisla

"Študija jasno pokaže, kaj bi bilo treba narediti. Nekaj takega dajati na referendum je praktično nemogoče, zadeva je kompleksna, ogromno je parametrov, bojim se, da povprečni volivec to težko razume. S tem projektom po mojem zamujamo. Plenković se je odločil, da bodo šli v smer jedrske elektrarne, imajo dve možni lokaciji, ki so še iz časov Jugoslavije. Bojim se, da bomo zaostali, privatni investitorji se bodo morda premislili in bodo raje investirali na Hrvaškem, kar nekaj podjetnikov je že odšlo in odhaja, to se sicer dogaja potihem. Moramo se zbuditi iz zimskega spanja," je dejal Igor Akrapovič, podpredsednik Kluba slovenskih podjetnikov, ki je skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije financiral študijo.

"V rokah imamo argumente, vlada se mora odločiti, mislim, da ne more nihče več reči, da te stvari niso realne," je poudarila direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Podrobnejše informacije lahko najdete tukaj. 

janez.zalaznik@styria-media.si