Slovenija bo do konca leta morda potrebovala med tri in 3,5 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank, je za Bloomberg izjavil Radivoj Pregelj, analitik Abanke Vipe, tretje največje slovenske banke. "Približno polovica tega zneska bi bila za NLB," je povedal Pregelj, čigar banka prav tako poskuša poiskati 50 milijonov evrov dodatnega kapitala, piše jutarnji.hr.

Foto: Žurnal24 Po velikosti bančne vsote se Abanka uvršča na tretje mesto v Sloveniji. Kakšne so dejanske potrebe slovenskih bank za krpanje lukenj v bilancah zaradi slabih kreditov, bodo pokazali šele rezultati analize, ki je v teku, vendar svetovni mediji vse glasneje ugibajo, da bi lahko Slovenija, po Grčiji, Irski, Portugalski, Španiji in Cipru, postala šesta članica evroobmočja, ki jo bo Evropska unija (EU) morala reševati.

Janševa druga zgodba

Slovenski premier Janez Janša, naprej piše jutarnji.hr, ki je do pred kratkim strašil javnost in opozicijo, da Sloveniji, če ne bo pristala na njegove ukrepe, grozi grški scenarij, zdaj situacijo miri. Včeraj je sporočil, da je nevarnost, da bi Slovenija postala šesta črna ovca, odpravljena z rezi v javnem sektorju in da pomoči ne bodo potrebovale niti banke. Evropska komisija je medtem sporočila, da slovenske zahteve po pomoči ne pričakuje v kratkem času – da pa nič ni nemogoče.

Profesor Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete je pojasnil, da ekonomska situacija sicer ni odlična, a da je Slovenija še naprej "na sredini EU ali monetarne unije po vseh kazalcih: nezaposlenost je nižja od povprečja EU, porazdelitev dohodka enakomernejša, deficit ni večji, zadolženost je nižja, doslej smo imeli tudi najnižjo inflacijo v evropskem monetarnem sistemu".

Primerjava s Španijo

Foto: Žurnal24 Nova KBM, NKBM Če bi Slovenija pomoč potrebovala, bi bila ta podobna paketu, kakršnega je dobila Španija, torej bi bila namenjena samo bankam. Vendar za razliko od Španije, kjer so problem predstavljale četrta, peta in druge manjše banke v državi, so v Sloveniji problematične banke številka ena, dve in tri: Nova ljubljanska banka (NLB), Nova kreditna banka Maribor (NKBM) in Abanka Vipa. Vse tri državne in vse tri v težavah, saj v štirih letih niso počistile svojih bilanc zaradi slabih kreditov.

Krediti le tistim, ki jih ne potrebujejo

Od začetka krize so rak rana slovenskega gospodarstva, saj zaradi tako imenovanega kreditnega krča od leta 2008 ne dajejo posojil podjetjem – vsaj ne tistim, ki jih potrebujejo. Kredite so pripravljene dati samo podjetjem z najboljšo bonitetno oceno, ki se dejansko razdolžujejo, medtem ko tista s slabo oceno, ki bi v normalnih razmerah preživela, vendar zaradi slabe likvidnosti potrebujejo posojila, teh ne morejo dobiti.

Do kreditnega krča je prišlo v hazarderskem času med letoma 2005 in 2008, ko so vsi verjeli, da normalni donos na kapital znaša tudi 30 odstotkov. Ljudje so kupovali vrednostne papirje, tajkuni podjetja in navadni ljudje delnice ter se zadolževali v bankah.

"Dokapitalizacija ne bo rešila kreditnega krča"

"Potem je prišla kriza in ta virtualna lastnina se je zrušila, krediti pa so ostali," pojasnjuje Mencinger, a dodaja, da dokapitalizacija na žalost ne bo rešila kreditnega krča.

Del računa bo zdaj plačala država. Prejšnji teden je preko paradržavnih skladov Kad in Sod NLB dokapitalizirala z 61 milijoni evrov, da bi se "prvorazredni kapital" povečal na devet odstotkov. Toda preden se luknjo zakrpa, je treba ugotoviti, a bi lahko stanje poslabšali novi stečaji zadolženih podjetij, ki se pričakujejo v drugi polovici letošnjega leta in bi obseg slabih posojil še povečali.