Slovenija bo do konca leta morda potrebovala med tri in 3,5 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank, je za Bloomberg izjavil Radivoj Pregelj, analitik Abanke Vipe, tretje največje slovenske banke. "Približno polovica tega zneska bi bila za NLB," je povedal Pregelj, čigar banka prav tako poskuša poiskati 50 milijonov evrov dodatnega kapitala, piše jutarnji.hr.
Janševa druga zgodba
Slovenski premier Janez Janša, naprej piše jutarnji.hr, ki je do pred kratkim strašil javnost in opozicijo, da Sloveniji, če ne bo pristala na njegove ukrepe, grozi grški scenarij, zdaj situacijo miri. Včeraj je sporočil, da je nevarnost, da bi Slovenija postala šesta črna ovca, odpravljena z rezi v javnem sektorju in da pomoči ne bodo potrebovale niti banke. Evropska komisija je medtem sporočila, da slovenske zahteve po pomoči ne pričakuje v kratkem času – da pa nič ni nemogoče.
Profesor Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete je pojasnil, da ekonomska situacija sicer ni odlična, a da je Slovenija še naprej "na sredini EU ali monetarne unije po vseh kazalcih: nezaposlenost je nižja od povprečja EU, porazdelitev dohodka enakomernejša, deficit ni večji, zadolženost je nižja, doslej smo imeli tudi najnižjo inflacijo v evropskem monetarnem sistemu".
Primerjava s Španijo
Krediti le tistim, ki jih ne potrebujejo
Od začetka krize so rak rana slovenskega gospodarstva, saj zaradi tako imenovanega kreditnega krča od leta 2008 ne dajejo posojil podjetjem – vsaj ne tistim, ki jih potrebujejo. Kredite so pripravljene dati samo podjetjem z najboljšo bonitetno oceno, ki se dejansko razdolžujejo, medtem ko tista s slabo oceno, ki bi v normalnih razmerah preživela, vendar zaradi slabe likvidnosti potrebujejo posojila, teh ne morejo dobiti.
Do kreditnega krča je prišlo v hazarderskem času med letoma 2005 in 2008, ko so vsi verjeli, da normalni donos na kapital znaša tudi 30 odstotkov. Ljudje so kupovali vrednostne papirje, tajkuni podjetja in navadni ljudje delnice ter se zadolževali v bankah.
"Dokapitalizacija ne bo rešila kreditnega krča"
"Potem je prišla kriza in ta virtualna lastnina se je zrušila, krediti pa so ostali," pojasnjuje Mencinger, a dodaja, da dokapitalizacija na žalost ne bo rešila kreditnega krča.
Del računa bo zdaj plačala država. Prejšnji teden je preko paradržavnih skladov Kad in Sod NLB dokapitalizirala z 61 milijoni evrov, da bi se "prvorazredni kapital" povečal na devet odstotkov. Toda preden se luknjo zakrpa, je treba ugotoviti, a bi lahko stanje poslabšali novi stečaji zadolženih podjetij, ki se pričakujejo v drugi polovici letošnjega leta in bi obseg slabih posojil še povečali.
Sloveniji ne bo pomagalo niti 6 miljard € ..čeprav rabi samo 3,5 milj €..kdo bo počistil debilnost v državni upravi..policiji..sodstvu..občinah??? Kdo ima toliko denarja in moči da spremeni mišljenje čez noč..da niso oni bogovi ...???Tega denarja cela eu nima skupaj...kajti… ...prikaži več za to so potrebne generacije in za ta čas Slovenija bo nehala obstajati..bankrot..vojna ali drugače!!In kdo je kriv za tako šarado?? tujina?? Vsekakor je potrebno krivdo prepisati celotni javni-državni upravi!! gdo pa so bili derigenti tega orkestra....?' koga briga??
SLO so uničevali VSI ,ki so hoteli biti njeni voditelji in to ŽE od leta ¨90 naprej..
Odpri oči, in videl boš da imajo prav, ne vem kako je z Hrvati ampak Slo je pred bankrotom.