Dovoljeno je, da pogreb brez maše izvaja duhovnik, pogreba pa se udeleži le peščica najožjih svojcev. Zaprte so diskoteke, lokali, nič več kina in gledališča, zaprta so rekreacijska središča in knjižnice, gospodarstvo že čuti negativne posledice teh ukrepov. Ob tem je težko verjeti, da je na drugi strani stanje „brez panike“.
Kako je pri nas v Novi Gorici? K nam na slovensko stran množično prihajajo Italijani v lekarne, trgovine in na bencinske servise. Veliko ljudi, ki živijo ob meji, dela v Italiji, prav tako je veliko takih, ki delajo v Sloveniji in živijo na drugi strani meje. Staro in Novo Gorico bi brez meje lažje smatrali za eno mesto kot dve različni, pa se zdi kljub temu koronavirus za italijanske strokovnjake nevarnejši kot za slovenske.
Ali gre za nepotrebno paniko, ali bi morali tudi na naši strani pohiteti in sprejeti dodatne in bolj drastične preventivne ukrepe? Morda bi lahko Slovenija vsaj kraje ob italijanski meji obravnavala malce drugače, kot pozivajo na občinah na zahodu.
Stroka si je enotna, da ne gre za zelo smrtonosno bolezen. Po trenutno še nezanesljivih ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je smrtnost zaradi Covid-19 med enim in dvema odstotkoma. Hkrati pa WHO že svari pred možno pandemijo, na katero se moramo pripraviti.
Čeprav so težji bolezni po okužbi bolj podvrženi starejši ljudje in tisti s kroničnimi boleznimi, kot so astme, diabetes in srčne bolezni, se z novim koronavirusom lahko okužimo vsi. Posledice bi torej čutili vsi, tako naše že zdaj preobremenjeno zdravstvo, kot vsi starši, ki bomo negovali bolne otroke, več ur neuspešno klicali zdravnike, trpeli v čakalnicah ...
Seveda se z razmerami na Kitajskem ne moremo primerjati, pa je vseeno kar pretresljiv podatek, da so morali v mestu Wuhan v zgolj štirinajstih dneh zaradi izbruha koronavirusa zgraditi dve bolnišnici s skupnimi kapacitetami za 2.600 ljudi.
Situacija naj bi bila v Sloveniji pod nadzorom, pripravljeni naj bi bili na ukrepanje pri preprečevanju okužbe kot pri omejevanju širjenja okužbe. Na voljo naj bi bile tudi zmogljivosti in sredstva za interveniranje v primeru širšega obsega okuženih. Pa imamo v resnici že brez koronavirusa v zimskem času natrpane čakalnice in nam primanjkuje zdravstvenega osebja.
Res je panika odveč, ker bi z njo naredili več škode kot koristi ... Kljub temu pa težko pozabim na drastične ukrepe le nekaj metrov stran pri sosedih. Kaj pa, če imajo prav? In to v Deželi Furlaniji – Julijski krajini, kjer sploh še niso zabeležili primera okužbe?