Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) Kdor drugemu jamo koplje, je grobar. Lani so Janševi poslanci skupaj s kolegi iz Jelinčičeve stranke vložili zahtevo za razpis referenduma o zakonu o preprečevanju dela na črno.

Na načelni ravni so Pahorjevi vladi očitali, da se v kriznih časih ukvarja z urejanjem obrobnih vprašanj, ki marsikomu od brezposelnih omogočajo preživetje. V četrtek je Janševa vlada isti zakon nekoliko novelirala in ga znova poslala v proceduro.

Halo? Imamo danes manj brezposelnih? Nimamo pomembnejših vprašanj? Krize morda ni več? Seveda odgovori niso potrebni. Janša je s tem, ko je spravil na kolena Pahorja, spravil na kolena še državo. Padla sta tudi pokojninska reforma in zakon o malem delu.

V prvem primeru so pomagali sindikati, v drugem študentje. Ti isti sindikati so danes pokleknili, študentov kot gibanja že davno ni več. Nova vlada je obljubila, da študentskim servisom denar ostane, bistveno višje pa bo očitno obdavčila študentsko delo.

Čeprav bo enotna obremenitev vseh (pogodbenih) vrst dela bistveno hujši udarec za študente kot malo delo, glej, glej … kocke ne letijo v parlament. Organizatorka demonstracij, ko so te letele – bivša predsednica študentske organizacije Katja Šoba –, je danes članica SDS. Naključje?

V veri v politiko ali v svoje stolčke ali denar so študentske organizacije tiho. Vse je torej domišljeno do potankosti kot v vojaški akciji. Premiki ali okopi. Nagrada za uspešno izpeljane reforme bi bila ogromna – nihče niti ne bi opazil, da je država ugrabljena, da na vseh pomembnih in dobro plačanih položajih sedijo zaslužni vojaki.

Zmaguje pač tisti z močnejšim interesom. Uspešno zgodbo o ugrabitvi države pa vendarle lahko zruši policijski sindikat. Referendum o varčevalnih ukrepih bi Janšo spravil na kolena.

A znova bi bila na kolenih država. Tudi ta strah je Janšev zaveznik. Dejansko si referenduma ne moremo privoščiti. Brez političnih igric, populizma in ne glede na to, kdo je prvi začel kopati jamo, v katero se pogreza država. Dovolj je.