Hajdinjak, ki prihaja iz kvote Nove Slovenije, je ekonomist, politik in nekdanji menedžer. Je letnik 1973. Politično kariero pa je začel kot predstavnik za odnose z javnostmi krščanskih demokratov, pozneje je bil predstavnik za stike z javnostjo na različnih mestih, med drugim je bil predstavnik prve vlade Janeza Janše. V njegovi drugi vladi je vodil kabinet ministra za obrambo Aleša Hojsa.
V tretji Janševi vladi je prevzel vodenja Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Leta 2023 je s čela Darsa odstopil, potem ko se je znašel pod plazom kritik zaradi domnevnega pobiranja podkupnin za posle z Darsom in suma kartelnega dogovarjanja pri poslu avtovleke, kar je sicer sam zanikal.
Slovenija se v pogojih povečane negotovosti mednarodnega varnostnega okolja sooča z vse bolj kompleksnimi varnostnimi in obrambnimi izzivi, na katere pa sistemsko ni dovolj pripravljena, je v uvodu povedal Hajdinjak, ki je poudaril, da je glasni podpornik zveze NATO. "Posledično se zato zavedam tudi naše odgovornosti po izpolnjevanju zavez, ki smo jih že pred časom pred leti dali zaveznikom," je povedal.
Hajdinjak: Tega si enostavno ne smemo privoščiti
Hajdinjak je ob tem spomnil na nedavno pismo generalnega sekretarja zveze NATO Robertu Golobu glede nekonsistentnosti našega poročanja glede obrambnih izdatkov.
"Na tej točki imam sam premalo informacij glede vsebine in dinamike tega, prav tako nimam odgovora, zakaj so uradni predstavniki Republike Slovenije med obrambne izdatke, o katerih so poročali zavezništvu, vključevali tudi projekte, ki ne sodijo pod dogovorjeno definicijo ključnih obrambnih izdatkov. Zadevo bomo, kolikor bom potrjen za ministra, podrobno preučili, saj si enostavno ne smemo ogroziti statusa kredibilne zaveznice," je dejal Hajdinjak.
O poslanstvu slovenske vojske
Poslanstvo slovenske vojske je zagotoviti vojaško moč Republike Slovenije, ki je potrebna za uresničevanje in uveljavljanje njenih nacionalnih interesov, in ciljev ter skupnih interesov in ciljev v NATU in Evropski uniji.
Razvoj sodobnega obrambnega resorja majhne države zahteva zagotovo premišljen pristop, pravi. Zato se bo v prvi vrsti zavzemal za pridobivanje kadrov. Trenutno je po javno dostopnih podatkih v profesionalni sestavi 6.175 pripadnikov slovenske vojske, v pogodbeni rezervi pa 1.448. "Govorimo torej o dobrih 7.600 pripadnikih slovenske vojske, to je daleč od zastavljenega cilja 10.000, ki ga določijo resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske iz leta 2025, in tudi predhodni dokumenti izpostavljali podobne ambicije. To pomanjkanje, ta razkorak, je odraz več dejavnikov, v prvi vrsti zagotovo demografskih, spreminjanja družbe kot celote in obrambni sistem ter ne nazadnje njegov pomen in status. Na operativno pripravljenost slovenske vojske je kritično vplival predvsem pomanjkanje specifičnih strokovnih profilov, kot so različni tehnični strokovnjaki, logistiki, inženirji, in podobno."
Po njegovem je skrb vzbujajoča tudi neprimerno visoka povprečna starost slovenskega vojaka. Slovenija je slovenski vojak v povprečju, star 37 let, v Franciji 32, v Združenem kraljestvu pa le 30. V Sloveniji je povprečna starost podčastnika 48 let in častnika 46 let.
Razmerje je porušeno
Razmerje med vojaki, podčastniki in častniki je porušeno, delež visokih činov, od majorja do polkovnika, pa prevelik. "Ko to primerjamo z velikostjo vojske in njeno vzdržljivostjo glede na gost prebivalstvo, se številka ne izide. Prihaja do tako imenovane hiperinflacije visokih činov. Zato bodo eni ključnih ciljev v naslednjem mandatu sistematično pridobivanje kadra, drugič, dolgoročna stabilizacija kadrovskih tokov, ter tretjič, kombinacija profesionalne in rezervne komponente."
Narediti vojaški poklic bolj privlačen
Če bo izvoljen za ministra, se bo zavzemal za večjo privlačnost vojaškega poklica. "Vendar pa, ko govorimo o privlačnosti, to ni samo ustrezno nagrajevanje, ampak tudi ustrezni pogoji za življenje za mlade, največje pripadnike slovenske vojske, kot je na primer rešitev stanovanjskega vprašanja.
"Vse skupaj pa se začne pri samem dojemanju vojaškega poklica v družbi. Zato so potrebne promocijske kampanje, ki bodo ugled vojaškega poklica povečale, predvsem med mladimi. Vojaška služba mora biti predstavljena kot pomembna in častna izbira in nudi priložnosti za osebni razvoj, tehnično usposabljanje in tudi seveda karierno napredovanje."
Seznanjanje mladih z vojaškim poklicem je ključnega pomena, mlade je treba seznanjati z varnostnimi in državljanskimi vsebinami. "ali če želite z obrambnim sistemom in osnovami obrambe, pa tudi s področji domoljubja, civilne zaščite, prve pomoči, hibridnih in kibernetskih groženj ter odgovornega ravnanja v krizah že v osnovni in srednji šoli."
Vojska s preveč poveljstvi
Slovenska vojska ima tudi preveč poveljstev, ki so preobsežna. Generalštab, poveljstvo sil, poveljstvo za doktrino razvoja in izobraževanja in usposabljanje, poveljstvo za podporo, in nazadnje še poveljstvo prostovoljskih sil, k temu pa lahko prištejemo še poveljstva brigad, polkov in tako naprej. Enote, ki pa predstavljajo mišico obrambe, pa so po njegovem katastrofalno nepopolne. Teritorialni polki, recimo, skoraj niso popolni. "Če bom imenovan za ministra, bo ena mojih prvih usmeritev, naj se število formacijskih mest v poveljstvih racionalizira, vojaška organizacija pa naj se prilagodi realnim razmeram. Na vsak način, poleg poveljstev vojska, ne potrebuje. Zavzemam se za izdatno krepitev kibernetske obrambe, poudarek mora biti tudi na zaščiti vojaških omrežij, stalnem nadzoru in odzivanju na incidente, testiranju odpornosti ter usposabljanju na področju kibernetske varnosti, ob sistematičnih vlaganjih v opremo, tehnologijo in znanje."
Opremljanje slovenske vojske mora biti skladno z naravo grožnje, temeljiti mora tudi na izkušnjah s sodobnih bojišč. "Omenimo lahko Ukrajino, Iran, in seveda s pogledom v grožnje prihodnosti ter tudi na navezanost, integracijo z našimi zavezniki. Pri tem bi omenil hipersonično orožje, umetno inteligenco, kvantne računalnike. Kljub vsemu pa so oklepna vozila še vedno potrebna in bodo ostala temelj za izgradnjo enot, pa naj bodo nekoč, pa naj bodo v njih ljudje, ali nekoč roboti."
Vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine
Na področju modernizacije in opremljanja slovenske vojske bodo izhajali iz jasnega cilja: zagotoviti učinkovito, moderno in preventivno slovensko vojsko, je dejal. "Pri tem pa bomo, poudarjam, pred nadaljevanjem ključnih projektov izvedli temeljite revizije, da dobimo odgovor o njihovi smotrnosti in zakonitosti, ter zagotovimo preglednost ter optimalno porabo proračunskih sredstev. V ospredje kot ključne projekte postavljamo nadaljevanje projekta in vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine in spremljajočih aktivnosti."
Sodobno vojskovanje
Poseben poudarek bodo namenili tudi sodobnim zmogljivostim, kot so brezpilotni sistemi, dronska in protidronska obramba, kibernetska varnost ter obveščanje, nadzor in izvidovanje. Hkrati pa bomo okrepili sodelovanje z domačo obrambno industrijo, spodbujali raziskave in razvoj, ter vlagali v ključne infrastrukture
" Govorim tudi o sistemu vlada-vladi. Naš cilj je namreč jasen: povečati obrambne zmogljivosti države, okrepiti domačo obrambno industrijo, ter povečati našo samozadostnost oziroma vzdržljivost, hkrati pa utrditi Slovenijo kot zanesljivo in odgovorno partnerico v mednarodnem varnostnem okolju."
Obveščevalno-varnostna služba
Obrambni sistem potrebuje izrazit in poudarjen obveščevalno-varnostni segment, je povedal kandidat za obrambnega ministra "Trenutna organiziranost OVS temelji na organizaciji iz devetdesetih let in je preživeta, je dejal. "Nosilka obveščevalno-varnostne podpore in obrambe na področju je obveščevalno-varnostna služba, ki pa ni del slovenske vojske, ampak del upravnega dela ministrstva. Predvsem pri obveščevalni podpori vojski prihaja do ozkih grl, saj OVS z informacijami, za katere sama oceni, da so potrebne, poskrbi le vrh slovenske vojske. Poleg tega je OVS tista, ki varnostno nadzira slovensko vojsko, preiskuje kazniva dejanja v slovenski vojski, hkrati pa jo tudi obveščevalno podpira. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da v slovenski vojski za to ni dojemanja, da je OVS del sistema, ampak je bolj nujno zlo. Potrebno je oblikovanje obveščevalno-varnostnega sistema, ki bo služil svojemu namenu, zato se bom potrudil, da sistem preoblikujemo, reorganiziramo in ga prilagodimo potrebam."
"Če torej hočemo, da je za Slovenijo NATO resničen garant varnosti, pa moramo pokazati, da smo zanesljiv, sposoben in politično relevanten zaveznik. Da bomo to dosegli, je tako treba zagotoviti: prvič, stabilno in verodostojno financiranje obrambe; drugič, modernizacijo in operativno sposobnost ter kadrovsko stabilnost in profesionalizacijo slovenske vojske; tretjič, aktivno sodelovanje v NATO-jevih naporih za večjo obrambno pripravljenost Evrope skozi operacije misije in druge ustrezne napore ter četrtič, politično zanesljivost in strateško pripadnost. Pri tem je najpomembnejše, da Slovenija, tudi zaradi lastne kredibilnosti, začne izpolnjevati lastne zaveze do NATA, v zvezi z izgradnjo ključnih vojaških zmogljivosti oziroma da slovenska vojska končno preide iz deklarativne strukture v realno razpoložljive sile."
Sistem, na katerega smo lahko zelo ponosni
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, na katerega smo zagotovo lahko vsi ponosni. Sistem deluje dobro, mnogi nam ga zavidajo, sam pa bo naredil vse, kar je v moji moči, da bo deloval še bolje. Sistem bo deloval ustrezno, enakovredno mesto, kot mu pripada, je dejal. Zavzema se za ustanovitev Nacionalnega centra civilne zaščite. Tak vseslovenski center bi združeval na enem mestu upravo za zaščito in reševanje, ter zagotavljal prostore ključnim silam sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. "Res je, da se marsikdaj omenja le gasilce, vendar imajo v tem sistemu enako pomembno vlogo še drugi. Naj omenim Gorske reševalce, pa Jamarske reševalce, Potapljače, Kinologe, Rdeči križ, Slovensko Karitas, Skavte, Tabornike, ter številne druge. V javnih reševalnih službah tako deluje skupaj okoli 37.000 oseb, prostovoljcev, ki predstavljajo nenadomestljivo osnovo tega sistema. Za del se bo, da bo vseslovenski center za zaščito in reševanje postal eden od projektov nove vlade."
Nadgradnja klicnih centrov
Zavzemal se bo za nadgradnjo klicnih centrov 112 in ter nadgradnjo sistema potisnih sporočil. "Vsi smo bili priče operativno pomanjkljivemu izvajanju sistema C-Alarm, novega nacionalnega sistema za nujno obveščanje prebivalstva prek mobilnih telefonov v Sloveniji. Zavzel se bom, da bo C-Alarm postal zanesljivo in pomembno orodje v sistemu alarmiranja. Trenutni klicni centri 112, ki delujejo pod upravo za zaščito in reševanje, delujejo na 13 lokacijah. Naj opozorim, da ima policija za številko 113 osem operativno-kombinacijskih centrov, zdravstvo pa samo dva dispečerska centra. V prvi fazi se bom zavzel, da se takoj uvede tehnična rešitev, ki bi morala že obstajati, da klicni centri 112 lahko prevzamejo klic kjerkoli po Sloveniji."
"Srečka Šestana zelo cenim"
V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami imamo dva ključna človeka: poveljnika civilne zaščite in direktorja uprave za zaščito in reševanje, ki je hkrati tudi namestnik poveljnika civilne zaščite, je povedal Hajdinjak. "V praksi med njima večkrat prišlo do strokovnih nesporazumov, ker za sam sistem nikakor ni dobro, saj gre za neko vrsto dvojnega vodenja, ki vnaša nemir. Zato se bom zavzel za združitev obeh funkcij in s tem za učinkovito vodenje sistema. Naj pa takoj poudarim, da ne bo nesporazumov, da delovanje sedanjega poveljnika civilne zaščite Srečka Šestana podpiram in globoko spoštujem njegovo delo," je povedal.
Hajdinjak sklene ...
Na koncu je sklenil, da je treba na obrambnem področju treba vzpostaviti vojsko, ki bo sposobna, pripravljena, odzivna, odporna in realno vzdržljiva, sposobna tudi daljšega delovanja v konfliktu, ter nadaljevati s povečevanjem odpornosti družbe. Sodobna obramba zahteva sistemski pristop, industrijsko logistično logiko, družbeno odpornost ter jasno in dolgoročno strateško usmerjenost države.
Na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa moramo zagotoviti sistemu večjo samostojnost, krepiti in spodbujati prostovoljstvo, in poskrbeti za prilagajanje sistema podnebnim spremembam.
dezurni@styria-media.si