"Najprej naj izrazim veliko zadovoljstvo, da se je na volitvah izkazala večina, da Slovenija končno prihaja v močno desnosredinsko vlado, ki jo tudi pričakuje" je svojo predstavitev začel kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec.
Minister tega resorja je bil že v prejšnji Janševi vladi, zato resor dobro pozna. Njegova prva naloga pa bo pregled finančnih razmer na ministrstvu, ki se zdaj sicer združuje z energetiko, tudi finančnih razmer na DRSI in pa pregled vseh podpisanih pogodb in pregled načrtovanih naložb.
Poudaril je predvsem pomen učinkovitosti naložb, pri čemer denar ni glavno vprašanje, ki je pogosto le izgovor, največji problem je, da lahko vsak, ki ima pet minut časa, želi določeno naložbo ustaviti. Zato je moje ključno sporočilo, da je treba takšno prakso ustaviti. Strateških energetskih in infrastrukturnih projektov ne more ustaviti nekdo, ki ima parcialni in ne pa javni interes. Zato predlagamo dolgoročno naložbeno načrtovanje do leta 2040, kot krovno razvojno vizijo z opredelitvijo ključnih prioritet in pripravo konkretnih projektov, na podlagi konvencije prihodnosti EU.
Z ministrstvom za okolje in prostor naj bi skupaj za strateške projekte pripravili lex specialis, da se na podlagi zakon projekt umesti v prostor, ker sicer pridobivanje DPN in gradbenih dovoljenj traja več let.
V uvodu je izpostavil še, da se na vseh prometnicah, kjer nastajajo zastoji, projekti izvajajo tudi ponoči. Med ključnimi kriteriji za izbiro izvajalcev ključnih projektov pa se bo določil tudi rok izvedbe, odločilna ne bo le cena.
Pametna energetika, ne kvazi zeleni dogovor
V nadaljevanju je najprej predstavil politiko na področju energetike, kjer je ključno sporočilo "dolgoročna energetska samozadostnost in neodvisnost ter robustnost našega elektroenergetskega sistema".
Energetska mešanica pa bo temeljila na razvoju jedrske energije, hidroenergije, geotermalne energije in racionalnih OVE, kamor pa, kot so zapisali že v koalicijski pogodbi, ne štejejo vetrne energije. "moj pristop bo pametna, stvarna energetska politika in ne zelena aktivistična politika".
JEK2 je ključni projekt
Po besedah kandidata tako "ključni projekt ne bo iskanje odgovorov v kvazi zelenem dogovorov, ampak nadaljevanje in hitrejši postopki za izgradnjo JEK2. To predstavlja zanesljiv, predvidljiv in konkurenčen vir energije s predvidljivo in sprejemljivo ceno".
Ob tem je kot prednost gradnje JEK2 izpostavil še vključitev slovenskega gospodarstva in zaposlovanje visoko izobraženih. Ni pa izključil dogovora s kakšno drugo državo, omenil pa je tudi reševanje problema z jedrskimi odpadki. Zavzema se za transparentnost projekta in sodelovanje domačih in tujih strokovnjakov.
Nova energetska strategija
Slovenija potrebuje strategijo energije do leta 2050, kar bo osnova za spremembo obstoječe in pripravo nove zakonodaje predvsem na področju spodbujanja vgradnje razpršenih virov. Tu je še NEPN do 2040 s pogledom do leta 2050, osnutek je treba evropski komisiji predložiti leta 2028. V nasprotju z obstoječim dokumentom iz leta 2024, ki ima popolnoma nerealne cilje, zlasti z vidika strukture virov za proizvodnjo električne energije, bo novi NEPN slonel na realnih predpostavkah.
Še eden od pomembnih vidikov dela bo povečanje odpornosti slovenskega energetskega sistema, pri čemer je izpostavil obvladovanje kibernetske varnosti in enotno platformo za obvladovanje OVE in s tem možnosti daljinskega upravljanja. "Španija in električni mrk sta opomnik, ki kaže na vse zablode entuziastične, aktivistične politike".
Upravljanje elektrodistribucijskih podjetij
Dotaknil se je tudi upravljanja elektrodistribucijskih podjetij (EDP), pri čemer je omenil spremembo zakona o SDH ter novi zakon o demografskem skladu. Del upravljanja omenjenih podjetij bi se lahko prenesel neposredno na ministrstvo, s čimer bi vlada postala skupščina, podobno kot Eles, saj je elektroenergetski sistem strateška stvar države, zato morda ni primerno, da se zasleduje le dobiček.
Še o premogu
Že v preteklosti so prosili evropsko komisijo, da nas oprosti plačevanja CO2 kuponov in s tem bodo nadaljevali tudi v tem mandatu. Od tega ima sicer veliko podnebni sklad, na drugi strani pa na ta račun trpi druga stran. Pregledali pa bodo tudi interventni zakon o TEŠ 6, na podlagi katerega se iz proračuna plačuje za ogrevanje Šaleške doline.
Analiza porabe sredstev podnebnega sklada
Naredili bodo tudi analizo porabe sredstev podnebnega sklada, pri čemer je ključno vprašanje, koliko teh sredstev se vrne v energetiko. Čeprav, kot pravi Vrtovec, potrebujemo podnebni sklad, Eko sklad in Borzen, pa bodo razmislili, kako te družbe poenotiti. Na Borzenu pa bodo naredili temeljito revizijo njihovega poslovanja. Naredili bodo tudi revizijo ukrepa nadomestila izpada sredstev dobaviteljem električne energije zaradi letnega net meteringa in oceniti, ali so sposobni izgube kriti iz poslovnega izida.
Hidroenergija in geotermija
Končno je treba začeti gradnjo HE Mokrice in pospešiti postopke umeščanja treh HE na srednji Savi. Enako velja za črpalno elektrarno Kozjek. Sončne elektrarne pa naj bi v prihodnje postavljali le v kombinaciji s hranilniki energije, predvsem pa gradnjo na degradiranih območjih ter tam, kjer se že izvaja energetska raba in v soglasju z lokalno skupnostjo. Na področju geotermije pa poudarja, da jo je treba izkoristiti za toploto.
Preverili bodo tudi sistem subvencioniranja in politike subvencij do tako "imenovanega zelenega prehoda".
Infrastrukturna politika
V drugem delu je kandidat za ministra Jernej Vrtovec predstavil infrastrukturno politiko. Začel je s cestami in avtocestami, pri čemer niso proti širitvi AC križa. Gradili ga bodo naprej. Tretji pas pri Domžalah bi bil že zgrajen, če se ne bi vpletali NIJZ in ribiči kot udeleženci v postopku. "Z avtocestami zamujamo v vseh pogledih, brez dostopne infrastrukture pa ni razvoja".
Ključna projekta sta tretji pas na avtocesti, "vsaka rekonstrukcija ga mora vključevati" in tretja razvoja os, sever - jug.
Več sledi ...
Vrtovec, podpiramo te, brez popuščanja!