"Brez Luke, Intereurope, Banke Koper in Istrabenza ne bi bilo Univerze na Primorskem in številnih drugih kulturnih in športnih projektov ter investicij," meni Tomaž Može iz Primorske gospodarske zbornice (GZS). Največje družbe v slovenski Istri smo vprašali, koliko namenijo za sponzorstva in donacije. Zneskov niso razkrili v Adriaticu Slovenici, Cimosu, Splošni plovbi, Omv, Casinoju Portorož in Citroënu (kjer letos sploh ne bodo dali ničesar). Po znanih podatkih vodi Istrabenz, ki je na ravni delniške družbe v ta namen prispeval 2,4 odstotka, kot skupina pa 0,28 odstotka vseh prihodkov.

Dvosmerni proces

V kaj bi morali vlagati lokalni tajkuni?

Alma Ibrašimovič, 24, frizerka: "Vrtci so zastareli, parkov je malo; če bi se odločili investirati, bi lahko poskrbeli za ta problema." Iris Prašelj, 32, ekonomska tehnica: "Njihova dolžnost je, da sponzorirajo športnike in invalide ter da pomagajo in svetujejo še nerazvitim podjetjem." Nada Lazič, 53, ekonomistka: "Turisti nimajo česa videti in ne morejo nikamor iti, zato bi morali urediti sprehajalne poti ob obali."

"Pri nas obstajata dve skrajnosti: na eni strani imamo tiste, ki presojajo družbeno odgovornost podjetij po merilih še iz socialističnih časov, na drugi pa ameriško šolane menedžerje, ki se jim zdi to nepotreben strošek," ugotavlja Može. "Pri družbeni odgovornosti gre za dvostranski proces. Podjetja bodo dajala toliko, kolikor jim bo okolje predpisalo kot standard," pravi.

Za kaj dajo
V Istrabenzu med večjimi sponzorskimi projekti omenjajo podporo Univerzi na Primorskem, pri kateri je Igor Bavčar tudi predsednik univerzitetnega sveta zaupnikov, Microsoftovo konferenco in kar nekaj mednarodnih medicinskih kongresov v Sloveniji. Od letos pa bodo sponzorirali olimpijski komite Slovenije. V Banki Koper med drugim podpirajo sodelovanje z univerzitetnim inkubatorjem, so pa tudi pokrovitelj ženskega teniškega turnirja Slovenia Open. Ime Luke Koper nosijo trije športni klubi, sodelujejo pa tudi pri okoljskih projektih, kot sta Škocjanski zatok in sanacija ankaranskega mandrača. Podprli so tudi koprski potniški terminal. V Intereuropi so predlani znižali sponzorska sredstva za 18 odstotkov, povečali pa so delež za humanitarne namene in zmanjšali delež za šport.