"Brez Luke, Intereurope, Banke Koper in Istrabenza ne bi bilo Univerze na Primorskem in
številnih drugih kulturnih in športnih projektov ter investicij," meni
Tomaž Može iz Primorske gospodarske zbornice (GZS). Največje družbe v slovenski
Istri smo vprašali, koliko namenijo za sponzorstva in donacije. Zneskov niso razkrili v Adriaticu
Slovenici, Cimosu, Splošni plovbi, Omv, Casinoju Portorož in Citroënu (kjer letos sploh ne bodo
dali ničesar). Po znanih podatkih vodi Istrabenz, ki je na ravni delniške družbe v ta namen
prispeval 2,4 odstotka, kot skupina pa 0,28 odstotka vseh prihodkov.
Dvosmerni proces
V kaj bi morali vlagati lokalni tajkuni? |
|
Alma Ibrašimovič, 24, frizerka: "Vrtci so zastareli, parkov je malo; če bi se
odločili investirati, bi lahko poskrbeli za ta problema."
|
Za kaj dajo
V Istrabenzu med večjimi sponzorskimi projekti omenjajo podporo Univerzi na Primorskem, pri kateri je Igor Bavčar tudi predsednik univerzitetnega sveta zaupnikov, Microsoftovo konferenco in kar nekaj mednarodnih medicinskih kongresov v Sloveniji. Od letos pa bodo sponzorirali olimpijski komite Slovenije. V Banki Koper med drugim podpirajo sodelovanje z univerzitetnim inkubatorjem, so pa tudi pokrovitelj ženskega teniškega turnirja Slovenia Open. Ime Luke Koper nosijo trije športni klubi, sodelujejo pa tudi pri okoljskih projektih, kot sta Škocjanski zatok in sanacija ankaranskega mandrača. Podprli so tudi koprski potniški terminal. V Intereuropi so predlani znižali sponzorska sredstva za 18 odstotkov, povečali pa so delež za humanitarne namene in zmanjšali delež za šport.
