Mediji smo že večkrat pisali o črnem trgu s seminarskimi, diplomskimi in magistrskimi nalogami, ki jih proti plačilu pišejo posamezniki. A medtem ko plagiate zadnja leta uspešno odkrivajo strojni programi, je dokazati, da je študent plačal za izdelavo naloge komu drugemu in jo predstavil kot svoje avtorsko delo, mnogo težje. 

Ponudnika na spletu res ni težko najti, cene pa so odvisne od teme naloge. "Seveda, pomagam pri izdelavi celotnega diplomske, tako teoretičnega kot empiričnega dela," nam je v nekaj minutah na naše povpraševanje odgovorila ena od ponudnic. "Ena stran stane 15 eur. Kakšna pa je tema vaše diplomske? Napisala bi lahko v maksimalno enem mescu, lahko tudi manj."

Magistrska naloga za 500 evrov Magistrsko nalogo se da kupiti za 500 evrov

Drugi pravi, da pomaga pri izdelavi celotne diplomske naloge, le raziskavo mora študent opraviti sam. Cena je 20 evrov na stran, kar pomeni, da bi bilo potrebno za 60 strani diplomskega dela odšteti 1200 evrov, za magistrsko nalogo, ki je ponavadi daljša, pa še več. 

"Če poteka vse hitro, vključno z odzivnostjo mentorja, potem lahko od dispozicije do zagovora traja dva meseca," odgovarja tretji, ki je pripravljen stran napisati za deset evrov. "Vključujem pač čas, ker vem da nekaj časa traja za odobritev, tehnični pregled podobno. Če mentor zavlečuje z odgovarjanjem ali zelo komplicira, pa lahko pisanje traja tudi mesec dlje."

Prijavo lahko poda kdorkoli

Policija je v zadnjih desetih letih na pristojna državna dožilstva podala kazenske ovadbe za 34 kaznivih dejanj po drugem odstavku 252. člena kazenskega zakonika. Ta predvideva, da se s kaznijo zapora do treh let kaznuje, kdor "kot tržno blago napravi za drugega doktorsko disertacijo, magistrsko, diplomsko, izpitno, maturitetno ali seminarsko nalogo ali sestavi za drugega kakšno drugo pisno nalogo, potrebno za pridobitev izobrazbe, ali kdor tako nalogo uporabi kot svojo".

Policija sicer nima pristojnosti prostega preverjanja tovrstnih nalog, lahko pa v primeru obstoja razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje po drugem odstavku 252. člena kazenskega zakonika, ko razpolaga z zadostnimi podatki o storilcu ter predmetu kaznivega dejanja, ukrepa skladno z določili zakona o kazenskem postopku. 

Foto: Profimedia Študenti

"Pri tem želimo opomniti, da lahko vsaj sum kaznivega dejanja organu pregona prijavi vsaka fizična ali pravna oseba," pojasnjuje Drago Menegalija iz Generalne policijske uprave. "Vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili pa so v primeru zaznave morebitnega kaznivega dejanja že po zakonu o tem dolžni obvestiti organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj."

Plagiate hitreje odkrijejo

Podatkov o tem, kako razširjena je akademska nepoštenost pri pisanju diplomskih in magistrskih nalog, univerze nimajo, smo pa nekaj podatkov pridobili od posameznih fakultet. Na Filozofski fakulteti so denimo v zadnjem času obravnavali en primer diplome, ki se je izkazala za plagiat. "Ker je študent diplomo že zagovarjal, smo sprožili ustrezne uradne postopke in mu pridobljeni znanstveni naslov odvzeli," je pojasnjuje dekan Roman Kuhar. "Plagiati seminarskih nalog verjetno pogostejši."

"Da naloga ni delo študenta, je pogosto vidno tudi že 's prostim očesom'."
Roman Kuhar, dekan FF

Profesorji in profesorice FF za odkrivanje plagiatov uporabljajo program Turnitin. "S tem študijskim letom na Univerzi v Ljubljani začenjamo z obveznim nalaganjem diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v univerzitetni repozitorij, ki ima v postopek nalaganja vgrajen tudi test plagiatorstva," razlaga Kuhar. "Na ta način bodo čisto vse diplome natančno preverjene in študenti ne bodo mogli diplomirati, če njihova naloga testa plagiatorstva ne bodo prestala. Računalniki zagotovo vseh plagiatov nikoli ne bodo odkrili, zato je ključen del procesa izobraževanja tudi informiranje in vzgajanje v akademski poštenosti."

klavdija markež odstopila Plagiat jo je odnesel z ministrskega stolčka

Na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer so med prvimi začeli z uporabo strojnega ugotavljanja plagiatorstva s pomočjo programa Turnitin, so do sedaj odkrili eno zaključno delo, za katerega se je izkazalo, da je bil plagiat. 

"Do sedaj je bilo problematično eno zaključno delo, ki smo ga tudi obravnavali in leta 2017 je bil s sklepom senata v tem primeru odvzet strokovni naslov," pojasnjuje Nina Erjavec s FDV. "Sicer smo imeli tudi nekaj poskusov plagiatorstva pri seminarskih delih in so bili študenti obravnavani in ukorjeni pred disciplinsko komisjo."

Turnitin deluje kot preventiva

Pojasnjuje, da mentor ali mentorica zaključno delo odobri v postopek zagovora le, če je delo korektno in so vsa uporabljena dela ustrezno navedena. "Turnitin deluje kot preventiva, študentke in študente od prvega leta študija uvajamo v akademsko kulturo in spoštovanje intelektualne lastnine," še pojasnjuje Erjavčeva. 

Leta 2012 odvzet en doktorat Plagiate išče vsaka fakulteta po svoje

Na Ekonomski fakulteti poudarjajo, da že skoraj desetletje uporabljajo orodja za odkrivanje plagiatorstva pisnih izdelkov študentov. "Besedila se preverjaj pred končno obravnavo in preveliko stopnjo ujemanja z izvornim besedilom (v večini primerov zaradi neustreznega citiranja) odkrivamo že v času nastajanja izdelkov, zato nanjo ustrezno opozarjamo študente, jih usmerjamo in tudi sankcioniramo, kadar je to potrebno," razlaga Dušica Vehovar Zajc z EF. "Zaradi uporabe orodja in osveščanju študentov o pravilni rabi virov, tovrstnih primerov, glede na količino oddanih pisnih izdelkov, skoraj ne zaznavamo, redki primeri, pri katerih je bilo ugotovljeno plagiatorstvo in zato odvzet naziv, pa so bili objavljeni v uradnem listu."  

Foto: Profimedias Študenti

Pojasnjuje, da orodja, ki jih uporabljajo označijo tiste dele besedil, ki se dobesedno ujemajo z že javno objavljenimi teksti ali preteklimi nalogami in zabeležijo odstotek ujemanja. "Zato lahko trdimo, da orodje vsekakor učinkovito pripomore pri iskanju podobnosti med dokumenti, vendar pa nikakor ne more nadomestiti človeške presoje, ki je v primeru, ko je izražen dvom o tem ali gre res za plod samostojnega ustvarjanja in dela, nujna," poudarja Vehovar Zajčeva. "V primeru, ko se pojavi sum, lahko prijavo poda vsak posameznik. V postopkih ugotavljanja utemeljenosti prijave oz. samostojnosti dela študenta, je fakulteta zavezana slediti Statutu Univerze v Ljubljani, ki ima z ustavo zagotovljeno avtonomijo na področju pedagoškega in raziskovalnega dela."

Goljufije težje odkriti kot plagiatorstvo

Poudarja pa, da v zadnjem času ugotavljajo, da se v javnosti velikokrat zamenjuje plagiatrostvo, kjer gre za uporabo tujega avtorskega dela brez ustreznih navajanj, s primeri goljufij, ki jih navajamo v začetku prispevka, v katerih namesto študenta besedilo za plačilo ali protiuslugo napiše nekdo drug. 

Tovrstne goljufije je težko zaznati, saj gre za izvorno besedilo, ki še ni bilo objavljeno, pisec pa tovrstne zlorabe ne prijavi, zato je spremljanje študentovega dela ključnega pomena. 
Dušica Vehovar Zajc, Ekonomska fakulteta

"Pri slednjem gre za goljufijo, ki jo je mogoče preprečiti zgolj z visokimi etičnimi vrednotami študentov in študijskega okolja in s sprotnim spremljanjem napredka pri njihovem delu, torej s človeškim faktorjem " opozarja Vehovar Zajceva. "Primerov, v katerih bi se kasneje izkazalo, da izdelki niso bili delo podpisanega avtorja pa nismo zaznali. V primeru, da bi odkrili tovrstno goljufijo bi ravnali skladno s pravilniki in Statutom UL in podeljeni naziv diplomantu odvzeli."

dezurni@zurnal24.si