"Zalotil sem kradljivce kostanja, ki so na moji parceli kradli kostanj." S temi besedami se začne zapis enega od lastnikov gozdov na enem od slovenskih forumov, v katerem se lastnik sprašuje, ali lahko kaj naredi, da ljudje v njegovem gozdu ne bi nabirali kostanja. 

Čigav je kostanj?

V času nabiranja gob, borovnic, kostanja in drugih gozdnih plodov vedno znova vzniknejo razprave o tem, ali lahko ljudje nabirajo plodove v gozdovih v zasebni lasti. Medtem ko so lastniki gozdov prepričani, da imajo pravico do nabiranja gozdnih plodov samo oni, nabiralci zagovarjajo stališče, da so gozdni plodovi javno dobro.

Pravilnik o varstvu gozdov pritrjuje slednjim. V 43. členu je zapisano, da je rekreativno nabiranje gozdnih plodov dovoljeno tudi nelastnikom gozdov za lastne potrebe. Pri tem je omejitev za nabiranje kostanja dva kilograma na osebo na dan. Pravilnik poleg tega poudarja tudi, da se za nabiranje ne sme uporabljati pripomočkov, ki povzročajo poškodbe, prav tako pa nabrano ne sme biti namenjeno prodaji. 

Ena možnost je, a stane

Lastniki imajo na voljo eno možnost, in sicer da prepovejo nabiranje gozdnih sadežev v svojem gozdu, če se odločijo, da jih bodo sami nabirali za prodajo. Na Zavodu za gozdove pojasnjujejo, da morajo lastniki gozdov predlog za prepoved nabiranja plodov na svoji gozdni parceli oddati na svoji občini. V vlogi mora navesti za katero parcelo gre in za katere plodove, ki jih goji, želi uveljaviti prepoved nabiranja. O predlogu odloča občinska uprava na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove. 

V kolikor zavod presodi, da je predlog utemeljen, je v odločbi navedeno, da mora lastnik gozda na lastne stroške in na primeren način objaviti in označiti, da se v njegovem gozdu ne sme nabirati plodov. Kazen za tiste, ki ne bi upoštevali takšne prepovedi, je najmanj 400 evrov. 
Kazen pa seveda lahko doleti tudi rekreativne nabiralce, če ne upoštevajo omejitve za dnevno količino nabranih plodov. Globe, v primeru, da vas inšpektor zasači, se vrtijo okoli 200 evrov. 

dezurni@zurnal24.si