Evropski parlament in Svet EU sta septembra 2025 sprejela zavezujoče ukrepe za države članice, po katerih morajo do konca leta 2030 za deset odstotkov zmanjšati odpadkov hrane v predelavi in proizvodnji ter tridesetodstotno zmanjšanje odpadkov hrane na prebivalca v maloprodaji, gostinstvu in gospodinjstvih glede na povprečje let 2021–2023.

Gre za prvi zavezujoči cilj v zgodovini EU, ki postavlja konkretne številke, s katerimi morajo države svoje politike uskladiti in uvesti ukrepe na nacionalni ravni. Preprečevanje nastankov odpadne hrane je postavljeno na prvo mesto.

EU ocenjuje, da se letno v Uniji zavrže okoli 59–60 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 130 kg na prebivalca letno. Še posebej velik delež odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, sledita pa predelovalna industrija in gostinski sektor.

Slovenija se v evropskem merilu sicer pogosto uvršča med države z nižjimi količinami odpadne hrane, a številke še vedno ostajajo visoke. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so prebivalci lani zavrgli več kot 168 tisoč ton hrane, kar pomeni približno 79 kilogramov na osebo. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, skoraj polovica vse zavržene hrane, kar tretjina te hrane pa je bila še vedno užitna. To kaže, da je še vedno veliko prebivalcev Slovenije ne razume pojma "uporabno najmanj do". 

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečen Slovenec v letu 2024 zavrgel okoli 79 kg hrane na prebivalca letno. 

Če bi Slovenci drugače razumeli le eno oznako na embalaži, bi lahko količin odpadkov hrane vsako leto zmanjšali za več deset tisoč ton. Oznako "uporabno najmanj do" večina potrošnikov razume kot dokončen rok varnosti.  A ta datum ne pomeni, da je živilo po njegovem izteku nevarno, temveč zgolj, da proizvajalec do takrat jamči optimalno kakovost, okus, vonj in teksturo. Kljub temu se v praksi dogaja, da potrošniki takšna živila samodejno zavržejo, ne da bi jih sploh pogledali, povohali ali poskusili.

Tako evropske kot slovenske statistike potrjujejo, da je oznaka "uporabno najmanj do", ki jo večina potrošnikov razume kot dokončen rok varnosti, eden glavnih razlogov za nepotrebno zavrženo hrano.  

EU zato v okviru strategije "Od vil do vilic" in novih pravil o preprečevanju odpadne hrane poudarja jasno razlikovanje med oznakama "uporabno najmanj do" in "porabiti do". Medtem ko druga označuje rok, po katerem živilo lahko predstavlja tveganje za zdravje, se prva oznaka nanaša predvsem na kakovost. Preprosto povedano, do tega datuma proizvajalec jamči, da ima živilo, če je pravilno shranjeno, pričakovan okus, vonj, teksturo, hranilno vrednost. 

Foto: Profimedia Trgovina

Razumevanje oznake »uporabno najmanj do« je eden najpreprostejših, a hkrati najmočnejših korakov, s katerim lahko potrošniki prispevajo k zmanjšanju odpadne hrane. Ne zahteva novih tehnologij, aplikacij ali investicij ampak le malo več premisleka, preden hrana pristane v smeteh.

Medtem, ko se oznaka "porabiti do" nanaša predvsem na sveže meso, ribe, zelenjavo in pripravljene jedi, se oznaka "uporabno najmanj do" nanaša na živila, kot so testenine, riž, moka, čokolada, konzervirana hrana, olje, sladkor ...

Napovedali revolucijo, a sprejeli kompromis

Del dogovora vključuje tudi spodbujanje doniranja varne hrane, ki ni bila prodana, za humanitarno uporabo ali druge oblike ponovne uporabe. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi Mateja Čalušić, je v začetku lanskega leta začelo pripravo novega zakona o hrani in napovedalo ukrepe, po katerih bi bila hrana, ki je tik pred iztekom roka uporabe ali še vedno primerna za uživanje, darovana humanitarnim organizacijam. Obvezno doniranje je bilo predvideno za trgovce, ki imajo nad 400 m2 prodajne površine živil. Če bi bil dogovor dosežen, bi Slovenija ob Franciji postala ena redkih držav v Evropi, kjer bi bilo zavračanje užitne hrane prepovedano.

V zakonu, ki je bil sprejet jeseni, tega določila ni. "Razlog je v tem, da je bilo v času usklajevanja ugotovljeno, da bi posredniki lahko imeli težave s prevzemanjem in prerazporejanjem donirane hrane zaradi pomanjkanja prostovoljcev, prostorov idr., kar bi lahko vodilo do kopičenja odpadne hrane pri posrednikih ali bi se lahko trenutni sistem razdeljevanja celo poslabšal," pojasnjujejo na ministrstvu. 

Namesto tega so, kot pravijo na ministrstvu, sprejeli kompromis, ki določa vzpostavitev certifikata za manj izgub hrane in odpadne hrane, ki ga bodo lahko pridobili pridelovalci, predelovalci, distributerji, trgovci in obrati javne prehrane. Pravilnik o pridobitvi certifikata naj bi bil pripravljen čez dve leti.  "Ministrstvo bo pripravilo podrobnejše pogoje o pridobitvi certifikata, o tem, kaj se šteje za aktivnosti, ki se izvajajo za manj izgub hrane in odpadne hrane, način označevanja oziroma obveščanja o pridobljenem certifikatu, veljavnost izdanih certifikatov ter grafično podobo znaka »manj izgub hrane in odpadne hrane«," pravijo na minstrstvu. 

Za humanitarne organizacije bi bil tak ukrep ključen. Slovenska karitas letno razdeli več tisoč ton hrane in z njo pomaga deset tisočem ljudi, a brez ustrezne logistične in finančne podpore presežkov ne more prevzeti več. Prav zato EU in Slovenija poudarjata, da zmanjševanje odpadne hrane ni le okoljski ukrep, temveč tudi socialni.

sergeja.hadner@styria-media.si

disclamer