KPK je v preiskavi ugotovila, da je aprila 2020 tedanji državni sekretar na MGRT Aleš Cantarutti družbi HMEZAD – TNT izdal pismo o nameri, pismo podpore in potrdilo o registraciji, pri čemer ni imel pristojnosti za izdajo takšnih pisem oziroma potrdil, s tem pa je privilegiral določenega ponudnika. 

Tako je kršil zakon o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete, ugotavlja KPK. 

Zakon namreč določa integriteto kot "pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi."  

Izničen namen pravno reguliranih postopkov

KPK poudarja, da se zaveda zahtevnosti in resnosti situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, ko je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. Vendar je treba tudi v takšnih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. Ključno je, da so tudi v takšnih razmerah v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način. 

Ravnanje v obravnavanem primeru pa je določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. S tem se izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje. Hkrati takšna ravnanja dajejo napačno sporočilo tako ponudnikom kot javnosti, da posle lahko sklepajo le »izbrani ponudniki«.

KPK je objavila tudi Cantaruttijev odziv na svoje ugotovitve. Preberete ga lahko na tej povezavi.