S plačno reformo so predvideli, da se poslancem, funkcionarjem vlade in državnega sveta do izteka aktualnega mandata DZ osnovne plače ne bodo spreminjale, kar pomeni, da so ostale takšne, kot so bile ob koncu leta 2024. Na takrat veljavni plačni lestvici so bili uvrščeni od 56. do 63. plačnega razreda, kar pomeni osnovne plače v višini od 4112,74 do 5412,08 evra bruto.

Od 56. do 63. plačnega razreda ostajajo razvrščeni tudi na novi plačni lestvici, uveljavljeni z letom 2025, a bodo vrednosti plačnih razredov višje. Po uveljavljenih dosedanjih in prihodnjih dvigih v okviru plačne reforme bodo leta 2028 glede na danes višje za od 45 do 55 odstotkov. Trenutno so, brez usklajevanja glede inflacije, predvidene v razponu od 6372,51 do 7837,38 evra.

Foto: Profimedia denar Reforma namreč zaposlenim v javnem sektorju ni prinesla dviga čez noč, pač pa je predvidela postopno dvigovanje plač. Tako bodo tudi poslanci novega sklica DZ, ki bodo v poslanske klopi sedli predvidoma aprila, dobili plače, v katerih bosta upoštevana dva plačna dviga, ki ju je bila večina ostalih v javnem sektorju, tudi nekateri funkcionarji, že deležna. S tem bodo osnovne plače poslancev že ob nastopu mandata od sedanjih višje od slabih 11 do približno 13 odstotkov.

Novega povišanja pa bodo deležni že kmalu, s 1. junijem, v okviru tretjega plačnega dviga, ter nato letos še enkrat s 1. decembrom, ko je predviden četrti plačni dvig.

A bo na dejansko rast plač vplival še en element. Plače lahko namreč dodatno zrastejo zaradi delne uskladitve z inflacijo. Za letos je namreč že znano, da bo s 1. aprilom izvedena uskladitev v višini 0,9 odstotka. Če bo rast življenjskih potrebščin v letošnjem letu presegla 1,6 odstotka, pa se bodo usklajevanja osnovnih plač in plačne lestvice izvedlo tudi prihodnje leto. To pomeni, da bodo končne plače leta 2028 še višje od predvidenih.

Najvišjo plačo ima pričakovano predsednik DZ. Osnovna plača sedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je določena v višini 6087,86 evra bruto. Njen naslednik si ob začetku mandata lahko obeta 6743,82 evra bruto brez upoštevanja dviga zaradi inflacije, ob upoštevanju 0,9-odstotne uskladitve z inflacijo pa predvidoma okoli 6800 evrov bruto. V drugi polovici mandata, po izvedenih vseh dvigih, pa bo plača predsednika narasla preko 8820 evrov bruto, ob upoštevanju že omenjene 0,9-odstotne uskladitve z inflacijo, bi predvidoma znašala okoli 8900 evrov bruto.

Foto: Saša Despot volilni kongres Gibanja Svoboda, Urška Klakočar Zupančič Na višino plače poslancev sicer vplivajo predvsem dodatne naloge, ki jih opravljajo v DZ oz. njegovih delovnih telesih, pa tudi denimo dodatek na delovno dobo. Glede na podatke o dejanskih bruto plačah v zadnjem letu, ki so jih STA posredovali iz DZ, je plača predsednice DZ v zadnjih mesecih znašala približno 6500 evrov bruto, v vrhu po plačah pa so še podpredsednik DZ Danijel Krivec ter vodji največjih poslanskih skupin, Svobode in SDS, Nataša Avšič Bogovič in Jelka Godec, z dobrimi 5900 evri bruto plače.

Med poslanci z najnižjimi bruto plačami so sicer v različnih mesecih različni poslanci. Z okoli 4260 oz. nekaj več evri bruto pa sta, vsaj zadnjih nekaj mesecev, običajno med poslanci z najnižjimi izplačili Miha Kordiš in Andrej Poglajen.

Tudi poslanci so upravičeni do povračil stroškov za prevoz, prehrano, nadomestila za ločeno življenje. Na voljo so jim tudi sredstva za izobraževanje in službena stanovanja. Prav tako prejemajo mesečni pavšal za pokrivanje stroškov pri delu v volilni enoti; ta znaša med 500 in 800 evri.

dezurni@styria-media.si