Za takšne projekte bodo delili denar

Foto: Katja Kodba/STA; Vlada RS
Foto: Katja Kodba/STA; Vlada RS
Vzhodna regija vztrajno dohiteva zahodno, poudarja minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Pri tem pomembno vlogo igrajo kohezijska sredstva.
Oglej si celoten članek

Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji, Vzhodno in Zahodno Slovenijo, kajti razvojne razlike v državi so precejšnje. Kohezijska regija Zahodna Slovenija kaže bistveno višjo stopnjo razvitosti, kar je predvsem posledica tega, da vanjo spada ljubljanska regija. "Nekatere lokalne skupnosti v zahodni kohezijski regiji so relativno ali pa dejansko manj razvite kot nekatere občine v vzhodni regiji," pravi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.

Osnovna naloga ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je preko različnih strategij in konkretnih programov financiranja skrbeti za to, da bodo manj razvite regije ujele tiste bolj razvite. "To ne pomeni, da bomo tiste, ki so bolj razviti in hitreje tečejo, ustavljali, ampak dali pospešek tistim občinam in regijam, ki so manj razvite. In to nam počasi uspeva."

Cilj kohezijske politike je zmanjšati razlike med različnimi regijami in skupinami prebivalstva ter ustvariti pravičnejšo in bolj uravnoteženo družbo, kohezijska politika pa zagotavlja tudi finančno podporo za vse programe in projekte, ki spodbujajo enake možnosti za vse.

Pomurje dobilo pospešek

Jevšek kot primer izpostavlja Pomurje, ki vse vidneje dohiteva uspešnejše "točke" Slovenije. S pomočjo kohezijskih sredstev je v Sloveniji uresničenih veliko projektov, ki drugače morda nikoli ne bi zaživeli. Ta sredstva ‒ v programskem obdobju 2021‒2027 je na voljo 3,2 milijarde evrov ‒ bi se sicer tudi zelo težko našla v državnem proračunu, še vedno pa pomenijo enega glavnih investicijskih virov za državo nasploh, tudi takrat, ko pride do kriznih situacij.

Pomurju je s pomočjo kohezijskih sredstev uspelo uresničiti kar nekaj ciljev. Jevšek je izpostavil nekatere od velikih projektov, kot so vodovod sistemov A, B in C, razni ukrepi na obmejnih problemskih območjih, razrast infrastrukture, tudi kolesarskih poti, ob omenjenem pa tudi regijski promocijski center Vrata v Pomurje, katerega cilj je revitalizacija degradiranega območja. 

Kaj sledi v letih do 2027? 

Rdeča nit kohezijskega obdobja 2021‒2027 je zeleno in digitalno. "Na prvem mestu so znanje, konkurenčnost, spodbujanje talentov … In tukaj bodo lahko ne samo podjetja, mala, srednja podjetja, ampak tudi občine našle prostor za svoje projekte v smislu tehnoloških parkov, inkubatorjev in tako dalje. Talent center recimo, kjer se bodo spodbujali talenti iz osnovnih šol, ki se jim bo pomagalo spodbujati v tiste smeri, za katere morda niti sami ne vedo, da so talenti … Tudi starejši, ki izgubijo službo in morajo do pokojnine še delati, bodo deležni teh 'talent preizkusov' …"

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na spodnji povezavi. 


Foto: EU sofinancira EU

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.