Preračunali smo, da bodo morali starši prvošolčka na Osnovni šoli (OŠ) Ledine za šolske potrebščine odšteti okoli 144, starši osmošolčka pa kar 222 evrov. “Osnovna šola na Slovenskem je od priprav na devetletko postala preddverje supermarketov,” je število in cene šolskih potrebščin komentiral ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc. Po njegovem mnenju je šola zaradi strokovno zgrešenih reform in sprememb v družbi postala šola potrošništva in ne šola vzgoje in izobraževanja.

Možni tudi šolski skladi
“V osnovnih šolah so učbeniški skladi obvezni; vsi učenci si učbenike lahko izposodijo brezplačno,” so zagotovili na ministrstvu za šolstvo in šport. Kljub temu morajo starši plačati delovne zvezke in druge potrebščine, kot so pisala, zvezki, mape, šestila in voščenke. “Za učbenike učenci ne plačujejo izposojevalnine, za druga gradiva pa svetovalni delavci iščejo druge možnosti, kot je denimo šolski sklad,” so opozorili. Šola lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega razreda, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev. Sklad pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.

Kot primer za izračun cene šolskih potrebščin smo vzeli OŠ Ledina v Ljubljani. Njihovi učenci si bodo učbenike brezplačno izposodili iz učbeniškga sklada. V ceno potrebščin nismo šteli obvezne športne opreme, zemljevidov in atlasov ter kompletov za obdelavo lesa, umetne snovi ali kovine Izotech. Pri izbiri šolskih potrebščin smo izbirali cenejše izdelke. Nakup šolske torbe smo računali samo za prvi razred, izključili smo tudi ceno delovnih zvezkov za izbirne predmete, ki je od 6,62 do 24 evrov.

Šolski skladi delujejo
“Na OŠ Trzin posebnih akcij za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin ne organiziramo,” je dejala ravnateljica Helena Mazi Golob . Starši, ki potrebujejo takšno pomoč, se morajo po njenih besedah obrniti na upravni odbor šolskega sklada, ki nato odobri znesek pomoči. Na OŠ Frankolovo pa so se letos vključili v akcijo Podari zvezek. “Na šoli sicer že deset let deluje šolski sklad, na katerega se lahko obrnejo starši v primeru socialne stiske,” je povedal ravnatelj Peter Žurej .

Rdeči križ skrbi za hrano

Pomoč. “Sekretarji pri Rdečem križu Slovenije (RKS) se spopadajo s problemi, ki so vezani na zagotavljanje šolskih potrebščin,” nam je povedala Neva Petek iz RKS. Po njenih besedah RKS letos na nacionalni ravni ne organizira nobene akcije za nakup šolskih potrebščin, ker so zaostrene socialne razmere zahtevale akcije, namenjene zagotovitvi nakupa hrane in s tem zagotovitvi osnovnih eksistenčnih pogojev.

Znesek potrebščin pretiran
“Osnovno in srednje šolstvo sta ogromen segment v družbi, ki je razvajen in potrošniško naravnan,” je ogorčen Dušan Merc . Po njegovem mnenju učbeniški skladi redijo založbe, politiki pa se delajo socialne in se hvalijo, medtem ko je strokovni del aparata zaradi apetitov po denarju utišan. Merc ocenjuje, da potrošništvo v šolstvu pospešujejo reforme vsakokratne vladajoče strukture in šolska državna birokracija ter znanstveniki, ki za svoje strokovne točke in denar ustvarjajo neskončno število inovacij. Na vse to pa se prilepijo še založbe.

“Po menju staršev naših otrok je znesek za vse šolske potrebščine pretiran,” meni Peter Žurej in dodaja, da bi morala država pomagati s posegi pri oblikovanju trga delovnih zvezkov, kjer se tiska več različic za isti predmet, to pa podraži izdelek.

Pomoč države bi bila dobrodošla tudi po mnenju Helene Mazi Golob , saj bi lahko socilano ogroženim družinam namenila sredstva prav za nakup potrebščin.