Preračunali smo, da bodo morali starši prvošolčka na Osnovni šoli (OŠ) Ledine za šolske potrebščine
odšteti okoli 144, starši osmošolčka pa kar 222 evrov.
“Osnovna šola na Slovenskem je od priprav na devetletko postala preddverje supermarketov,”
je število in cene šolskih potrebščin komentiral ravnatelj OŠ Prule
Dušan Merc. Po njegovem mnenju je šola zaradi strokovno zgrešenih reform in
sprememb v družbi postala šola potrošništva in ne šola vzgoje in izobraževanja.
Možni tudi šolski skladi
“V osnovnih šolah so učbeniški skladi obvezni; vsi učenci si učbenike lahko izposodijo
brezplačno,” so zagotovili na ministrstvu za šolstvo in šport. Kljub temu morajo starši
plačati delovne zvezke in druge potrebščine, kot so pisala, zvezki, mape, šestila in voščenke.
“Za učbenike učenci ne plačujejo izposojevalnine, za druga gradiva pa svetovalni delavci iščejo
druge možnosti, kot je denimo šolski sklad,” so opozorili. Šola lahko ustanovi šolski sklad,
iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega razreda, ki niso sestavina izobraževalnega
programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev. Sklad pridobiva sredstva iz prispevkov
staršev, donacij, zapuščin in drugih virov.
|
“Na OŠ Trzin posebnih akcij za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin ne organiziramo,” je dejala ravnateljica Helena Mazi Golob . Starši, ki potrebujejo takšno pomoč, se morajo po njenih besedah obrniti na upravni odbor šolskega sklada, ki nato odobri znesek pomoči. Na OŠ Frankolovo pa so se letos vključili v akcijo Podari zvezek. “Na šoli sicer že deset let deluje šolski sklad, na katerega se lahko obrnejo starši v primeru socialne stiske,” je povedal ravnatelj Peter Žurej .
Rdeči križ skrbi za hrano
|
Pomoč. “Sekretarji pri Rdečem križu Slovenije (RKS) se spopadajo s problemi, ki so
vezani na zagotavljanje šolskih potrebščin,” nam je povedala Neva Petek iz RKS. Po njenih besedah
RKS letos na nacionalni ravni ne organizira nobene akcije za nakup šolskih potrebščin, ker so
zaostrene socialne razmere zahtevale akcije, namenjene zagotovitvi nakupa hrane in s tem
zagotovitvi osnovnih eksistenčnih pogojev.
|
“Osnovno in srednje šolstvo sta ogromen segment v družbi, ki je razvajen in potrošniško naravnan,” je ogorčen Dušan Merc . Po njegovem mnenju učbeniški skladi redijo založbe, politiki pa se delajo socialne in se hvalijo, medtem ko je strokovni del aparata zaradi apetitov po denarju utišan. Merc ocenjuje, da potrošništvo v šolstvu pospešujejo reforme vsakokratne vladajoče strukture in šolska državna birokracija ter znanstveniki, ki za svoje strokovne točke in denar ustvarjajo neskončno število inovacij. Na vse to pa se prilepijo še založbe.
“Po menju staršev naših otrok je znesek za vse šolske potrebščine pretiran,” meni Peter Žurej in dodaja, da bi morala država pomagati s posegi pri oblikovanju trga delovnih zvezkov, kjer se tiska več različic za isti predmet, to pa podraži izdelek.
Pomoč države bi bila dobrodošla tudi po mnenju Helene Mazi Golob , saj bi lahko socilano ogroženim družinam namenila sredstva prav za nakup potrebščin.