"Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada ob pomoči kriminalistov Policijske uprave Celje opravljajo hišne preiskave v zasebnih in poslovnih prostor ter zasegajo elektronske podatke in predmete na 12 lokacijah na območju Ljubljane, Celja, Maribora in nove Gorice zaradi suma storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (po prvem odstavku 257. člena KZ-1) in Oškodovanja javnih sredstev (po drugem v zvezi s prvim odstavkom 257.a člena KZ-1)," so sporočili z Generalne policijske uprave.

Kaznivih dejanj je osumljenih sedem fizičnih oseb, nobeni osebi niso odvzeli prostosti. Suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri vodenju javnega naročila so osumljeni štirje uslužbenci državnega organa s sedežem v Ljubljani in odgovorno osebo gospodarske družbe z območja Ljubljane. "V postopku javnega naročila je bila gospodarska družba izbrana kot najboljši ponudnik, čeprav ni izpolnjevala formalnih razpisnih pogojev iz javnega naročila, s čimer ji je bila pridobljena nepremoženjska korist v obliki posla za nabavo materiala (medicinskega pripomočka)," so zapisali. 

Sum kaznivega dejanja Oškodovanja javnih sredstev obravnavajo zoper tri uslužbence državnega organa in eno osebo iz javnega zavoda. Do oškodovanja javnih sredstev je prišlo, "ker pogodba ni bila prekinjena zaradi neustrezne dobave materiala (medicinskega pripomočka) s strani gospodarske družbe". 

Ocenjena protipravna premoženjska korist, ki je nastala s storitvijo kaznivega dejanja Oškodovanja javnih sredstev, znaša približno 1,2 milijona evrov.

Na terenu je 48 preiskovalcev in kriminalistov. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo RS.

Za kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku je zagrožena zaporna kazen do dveh let, za kaznivo dejanje Oškodovanje javnih sredstev pa je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let in denarna kazen.

Kriminalisti izvajajo preiskavo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, so za necenzurirano potrdili na NLZOH. Po informacijah portala necenzurirano.si naj bi kriminaliste zanimala odobritev hitrih testov, ki jih je dobavilo podjetje Majbert Pharm. Omenjeni hitri testi so dobili zeleno luč laboratorija za uporabo, kljub dejstvu, da njihova skupna občutljivost komaj presega 77 odstotkov. Zahteve ministrstva za zdravje so bile višje – analiza v laboratoriju bi morala pokazati vsaj 90-odstotno občutljivost.

Po verifikaciji testov na NLZOH je kasneje tudi ministrstvo za zdravje odobril uporabo omenjenih testov za množično testiranje. 

Slovenija Kaj je narobe s hitrimi testi?

Dvomi v ustreznost testov

Na zaslišanju pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki se ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19, je vodja strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič povedala, da hitri testi podjetja Majbert Pharm niso ustrezali strokovnim kriterijem za uporabo v presejalne namene. Precej dvomov v antigenske teste je izrazil tudi predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec.

Podobnega mnenja kot Tomičeva je tudi Metka Paragi, ki je pred preiskovalno komisijo pričala sredi oktobra.

dezurni@styria-media.si