Kriza je po besedah Marka Kranjca namreč nastajala zadnjih 30 let s postopno deformacijo finančnih sistemov. Ta je izgubljal povezavo z realnim sektorjem. Izgubljanje povezave med finančnim in realnim sektorjem pa se je kazalo v zelo hitri rasti finančnega sektorja, ki je ponujal vedno nove produkte, katerih značilnost je precejšnja netransparentnost. Finančni sektor je postal najbolj donosna dejavnost, razmere pa so se obrnile avgusta lani, je na konferenci z naslovom Mednarodna finančna kriza in Slovenija povedal Kranjec.

Po besedah guvernerja so banke avgusta lani začele z odpisovanjem vrednosti aktiv, ki bi lahko dandanes že presegle 2000 milijard dolarjev. Dokončne številke sicer še ni, kriza pa najverjetneje še ni dosegla dna, je poudaril Kranjec.

O pravih vzrokih za nastanek finančne krize danes v svetu še vedno prevladujejo različna mnenja. Z makroekonomskega vidika gre vzroke iskati v preveč ohlapni denarni politiki, nevzdržni rasti kreditiranja, porastu cen premoženjskih oblik, procikličnosti finančnega sistema, globalnem ekonomskem in finančnem neravnotežju, bančnem sistemu v senci in v osnovi pomanjkljivem bančnem sistemu, pravi Kranjec.

Ukrepati bo po njegovih besedah treba na več ravneh. V finančnem sektorju bo treba bistveno zmanjšati vzvode finančnim institucijam, kar pomeni, da bodo banke morale dobiti več kapitala. V realnem sektorju pa bo potrebnega veliko varčevanja, in sicer tako v gospodarstvu kot v gospodinjstvih. Nujni so tudi ukrepi na makroekonomski ravni.