Kriza je po besedah
Marka Kranjca namreč nastajala zadnjih 30 let s postopno deformacijo finančnih
sistemov. Ta je izgubljal povezavo z realnim sektorjem. Izgubljanje povezave med finančnim in
realnim sektorjem pa se je kazalo v zelo hitri rasti finančnega sektorja, ki je ponujal vedno nove
produkte, katerih značilnost je precejšnja netransparentnost. Finančni sektor je postal najbolj
donosna dejavnost, razmere pa so se obrnile avgusta lani, je na konferenci z naslovom Mednarodna
finančna kriza in Slovenija povedal Kranjec.
Po besedah guvernerja so banke avgusta lani začele z odpisovanjem vrednosti aktiv, ki bi
lahko dandanes že presegle 2000 milijard dolarjev. Dokončne številke sicer še ni, kriza pa
najverjetneje še ni dosegla dna, je poudaril Kranjec.
O pravih vzrokih za nastanek finančne krize danes v svetu še vedno prevladujejo različna
mnenja. Z makroekonomskega vidika gre vzroke iskati v preveč ohlapni denarni politiki, nevzdržni
rasti kreditiranja, porastu cen premoženjskih oblik, procikličnosti finančnega sistema, globalnem
ekonomskem in finančnem neravnotežju, bančnem sistemu v senci in v osnovi pomanjkljivem bančnem
sistemu, pravi Kranjec.
Ukrepati bo po njegovih besedah treba na več ravneh. V finančnem sektorju bo treba bistveno
zmanjšati vzvode finančnim institucijam, kar pomeni, da bodo banke morale dobiti več kapitala. V
realnem sektorju pa bo potrebnega veliko varčevanja, in sicer tako v gospodarstvu kot v
gospodinjstvih. Nujni so tudi ukrepi na makroekonomski ravni.
Krizi še ni videti konca
Po besedah guvernerja Banke Slovenije dokončne številke o odpisu vrednosti aktiv bank še ni, kriza pa najverjetneje še ni dosegla dna.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲