Do vključno 20. decembra je na slovenskih cestah ugasnilo kar 120 življenj; do današnjega dne se je ta številka še povišala, v sredo, 23. decembra je na cesti Trbovlje – Zagorje umrl 17-letni fant. Upravičeno skrbi podatek, da se je številka znatno povišala v primerjavi z lanskim letom, ko je v omenjenem obdobju na naših cestah umrlo 100 udeležencev v prometu. Leta 2013 je bila številka podobna, v letih pred tem pa višja.
Do junija še na pravi poti …
V prvi polovici leta je bil trend še vzpodbuden; ne le vzpodbuden, pohvalen, kar je opazil tudi Evropski svet za varnost prometa (ETSC), ki spremlja dogajanje v povezavi z varnostno v cestnem prometu v članicah Evropske unije.
"Slovenija je naš zmagovalec leta 2015, saj si zasluži veliko priznanje za svojo zavezanost k robustnim ciljem, ustanovitvijo posebne agencije za prometno varnost in natančen načrt ukrepanja. Vseeno pa mora Slovenija še veliko postoriti, da ujame najbolj varne države," je omenjeni svet junija zapisal v poročilu glede varnosti v prometu in pri tem poudaril, da je Sloveniji od leta 2001 uspelo znižati število smrti v prometu za kar 61 odstotkov. Do torej junija letos!
Pri organizaciji AMZS so v odzivu na prejem nagrade, ki jo jemljejo tudi kot priznanje za dosedanje delo vseh vladnih in nevladnih organizacij s tega področja, opozorili, da priznanje predstavlja tudi veliko odgovornost ter izziv za vzdrževanje in izboljšanje sistema in stopnje varnosti najodgovornejših nosilcev oblasti Slovenije.
"Zato v AMZS že pozivamo predsednika države, predsednik vlada, da preko pristojnih ministrov in ministrstev za infrastrukturo, notranje zadeve, zdravje, izobraževanje, znanost in šport naredijo vse, da bo Slovenija z učinkovitim delovanjem sistema zagotavljala in izpopolnjevala ta nivo varnosti," so zapisali junija.
… potem pa črni julij na slovenskih cestah
Če smo junija zaradi omenjene nagrade ETSC še živeli v prepričanju, da naša država stori vse za večjo varnost v prometu, so se številke le med 1. in 16. julijem poslabšale. V teh dobrih dveh tednih je na slovenskih cestah umrlo kar 21 ljudi. Do tega datum 65, kar 13 več kot v enakem obdobju lani.
Sledili so sestanki in prelaganje odgovornosti. V zavodu Varna pot so sredi julija ocenili, da je neodgovoren odnos pristojnih do varnosti v cestnem prometu v zadnjih 10-ih dneh pahnila Slovenijo za nekaj let nazaj.
"Agencija za varnost v prometu (AVP), glede na katastrofalno neučinkovitost in neprimerno odzivnost, svoji nalogi očitno ni kos. Od 18. junija 2015, ko je Slovenija prejela nagrado do 15. julija 2015, so slovenske ceste zahtevale 21 življenj," je bil 15. julija oster Robert Štaba.
AMZS je pri tem poudaril, da ukrepi za zagotavljanje varnosti na slovenskih cestah bodisi niso ustrezni ali pa se jih ne izvaja. Ker pristojna agencija ni ukrepala, so zahtevai ukrepanje ministra za promet in notranje ministrice.
Naš portal se je takrat, 16. julija, obrnil na pristojno agencijo, torej Agencijo za varnost prometa, kjer odgovorov nismo dobili, povedali so nam, da je direktor Igor Velov v tujini. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je takrat sicer zahteval, da AVP takoj pripravi analizo stanja varnosti cestnega prometa v letošnjem letu in načrt aktivnosti za izboljšanje stanja nesreč. Sklical je sestanek.
“Bolj bo treba sodelovati”
Ta sestanek ni prinesel konkretnih rešitev. “Ključ je intenziviranje sodelovanja,” je po sestanku povedal minister Gašperšič. Policija je takrat sicer poostrila nadzor in maksimizirala ukrepe, omenjali so višje kazni za voznike, ki v zimskih razmerah vozijo brez ustrezne opreme, omenjali možnost tako imenovanih alkoholnih ključavnic, torej ukrep, ki pri voznikih, ki so že bili obsojeni zaradi vožnje pod vplivom alkohola in deluje na principu testiranja vsebnosti alkohola v krvi.
Do današnjega dne je bolj kot ne ostalo pri omembah. Pred vrati je sicer sprejem desetega paketa sprememb prekrškovne zakonodaje, ki je bila sprejeta leta 2003, od takrat pa dopolnjena in spremenjena že devetkrat.
Paket sprememb, ki se obetajo slovenskim voznikom preberite tukaj:
Glede na to, da je bil predlog zakona v strokovno mnenje posredovan Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa in v medresorsko usklajevanje Ministrstvu za infrastrukturo, bodo predlagane zakonodajne rešitve dokončno oblikovane po prejemu mnenj vseh organov iz strokovnega in medresorskega usklajevanja, zlasti pa navedenih dveh organov, ki izvajata naloge na področju cestnega prometa.
Kaznovanje prekrškarjev sicer gotovo ni edini način, kako izboljšati varnost v cestnem prometu, je pa eden izmed teh. In natem področju se torej premika. Počasi, a premika se.
Svoje naj naredi tudi država!
"Splošna razdelitev, ki jo vodilni strokovnjaki največkrat uporabljajo, je, da bi bilo tretjino nesreč mogoče preprečiti z bolj izobraženimi vozniki, tretjino z varnejšimi avtomobili, tretjino pa z varnejšo infrastrukturo," opozarja Jack Dawson, utemeljitelj in vodja svetovno priznanega projekta za varnejše ceste EuroRAP, ki ob soudeležbi slovenskih organizacij že več let deluje tudi v Sloveniji.
Dawson opozarja predvsem na vlogo države, saj je dokazano, da se vsak vložen evro v varnejšo infrastrukturo državi povrne sedemkratno. Temeljni pogoj, da je takšen princip vlaganja mogoče vpeljati, pa je, da se odgovorni vključno s finančnim ministrom zavedo, da je prometna varnost stvar interesa celotne države oziroma družbe, ne le ministrstva, pristojnega za promet.
Nesreča, ki je odmevala tudi v tujini
Tragični dogodek, ki je zaznamoval črni julij na slovenskih cestah, se je pripetil na primorski avtocesti, ko je v na odstavnem pasu stoječi osebni avtomobil trčil voznik Petrolove cisterne. V nesreči je umrl romunski višji državni tožilec in njegova družina; 34- in 60-letna ženska ter komaj petletni deček, ki so bili na poti v Italijo na počitnice.
Pred tem avtomobilom so na odstavnem pasu ustavili tudi njihovi prijatelji, s katerimi so potovali skupaj. Mesta niso ustrezno označili. Voznik cisterne je očitno v šoku zbežal s prizorišča, policija ga je na širšem območju iskala več dni. Našli so ga mrtvega.
Julij je zaznamovala tudi nesreča osebnega avtomobila, ki je zapeljal v policijsko vozilo, kar se je kasneje izkazalo, da je bil umor, pri kraju Luče je nadzor nad vozilom izgubil motorist, katerega življenje je ugasnilo na obrežju Savinje, pri Idriji je odpet priklopnik povzročil prometno nesrečo, trčil je v dva avtomobila in povzročil smrt 30-letnega voznika, ki je pravilno pripeljal po svojem delu ceste.
Pri Trebnjem sta umrla kolesar in kolesarka, v katera je trčil 24-letni voznik, pri Kidričevem so trčila tri vozila, poškodovanih je bilo osem potnikov, sopotnica v enem izmed avtomobilov je poškodbam podlegla. V Velenju je umrl motorist, na cesti Dolenjske Toplice - Črnomelj voznik osebnega vozila, v Hočah je voznik trčil v pešca, ki je zaradi hudih poškodb umrl ...
Takšni dogodki slovenskim voznikom res ne morejo biti v ponos. Eno so sicer pristojni, ki se ukvarjajo s tem področjem, drugo pa vozniki, ki se sami odločamo, ali bomo vozili po pravilih, ali bomo sedli opiti za volan, ali bomo lovili zadnje minute pred obveznostmi na cestah. Vsi udeleženci v prometu vsekakor upamo na varnejše leto, ki je pred nami. Srečno!
dezurni@zurnal24.si
Bravo.<br />Končno nekdo,ki je kritičen do teh stvari. Res se vedno išče vzrok vsepovsod,razen pri voznikih samih.<br />Take čudne nesreče,kot …
Velikokrat se išče problem v cesti ali kje drugje, v bistvu pa je največkrat problem v nas samih, ker smo …
Se strinjam ! Neprilagojena hitrost,napačna smer vožnje in alkohol...........to je vse kar znajo zapisati ! Nihče ne omenja SMSanja ,telefoniranja …