Upokojenci si prizadevajo, da vlada ne bi ukinila rekreacijskega dodatka za upokojence s pokojninami, nižjimi od 622 evrov, in da bi namesto tega uvedli krizni davek.

Ta bi se plačeval na vse prihodke fizičnih oseb – tako plače kot pokojnine, socialne transferje in druge oblike prihodkov. Poudarjajo, da bi s kriznim davkom k reševanju krize prispevali vsi – tisti z najmanj in tisti z največ.

Vsak bi kaj prispeval

“Vsak prebivalec bo prispeval in vsak bo imel tudi občutek, da nekaj prispeva,” je prepričana predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Mateja Kožuh Novak. Vladi predlagajo, naj ob uvedbi tega davka vnaprej pove, za kaj ga bodo porabili. Vodstvo Zdusa je moči združilo z Desusom, ki bo ta stališča zastopal v vladi.

Predsednik Karl Erjavec pravi, da se v vladi “resno razmišlja” o ukinitvi regresa za najrevnejše upokojence, sam pa je ministrom že povedal, da je to zanje nesprejemljivo in bi v tem primeru razmislili o svoji vlogi v vladi. “Teh 90 milijonov evrov, kolikor bi se privarčevalo, bi se lahko našlo drugače,” je prepričan.

Le breme se prenaša

Preden bi se začelo razmišljati o kateremkoli od predlaganih ukrepov, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pričakujejo, da bo vlada poskrbela za povečanje prihodkov, predvsem z obdavčitvijo sive ekonomije. V Gospodarski zbornici Slovenije pa pravijo, da se strinjajo z varovanjem najbolj socialno ogroženih, a predloga o kriznem davku ne podpirajo, ker prenaša breme na druge interesne skupine. Vlado pozivajo, naj predstavi celovit nabor ukrepov, saj zdaj bremena krize niso enakomerno razporejena; pri tem opozarjajo zlasti na zdravstvo.