Lužar se je moral pred sodiščem zagovarjati zaradi treh posojilnih pogodb, sklenjenimi v letih 200 in 2001, piše Dnevnik. Obtožnica ga je bremenila, da so bile v pogodbah določene visoke oderuške obresti, s katerimi sta Orion in njegov direktor izkoristila lahkomiselnost oškodovancev.

Obresti so se gibale med 31,9 in 49,8 odstotka, medtem ko so banke v tistem času zaračunavale od 16,9 do 21,1 odstotka. Lužar je na včerajšnjem sojenju ponovil, da ni kriv ter da so pogodbe sestavljali odvetniki in ne on sam. Tudi obrestne mere, tako Lužar, so določali tisti, ki so se nanje spoznali, sam se zanje ni nikoli zanimal.

Tožilka je sicer trdila, da je Lužar izkoristil lahkovernost oškodovancev, a njegov zagovornik je po drugi strani trdil, da so bili oškodovanci le preračunljivi. Pri tem je tudi sodnica poudarila, da je bila lahkomiselnost v obtožnic premalo natančno določena ter da po naši zakonodaji ni moč preganjati posameznika zaradi posojil najetih pri pravni osebi, prav tako ni bila storjena nesorazmerna premoženjska korist. Na podlagi omenjenega je sodnica Lužarja oprostila.