V naši novi rubriki pravni strokovnjak mag. Boštjan J. Turk odgovarja na vaše pravne dileme.

Vprašanje: "Mama je napravila lastnoročno oporoko, v kateri je razpolagala s svojima dvema nepremičninama. Zaradi nevednosti in naglice je bila oporoka napisana zelo površno, saj nista nepremičnini označeni s točnimi parcelnimi številkami, temveč sta zgolj na kratko opisani. Je pa mogoče iz opisa točno razbrati, da gre za hišo v Domžalah in stanovanje v Ljubljani. Nepremičnini je sicer zapustila meni in starejšemu bratu - to je napisano zelo jasno - mlajši brat je že bil izplačan tekom njenega življenja. Zdaj me skrbi, ali je takšna oporoka sploh veljavna, ali jo lahko brat izpodbija pred sodiščem?"
 
Odgovor: Težko. Ustanova oporoke je izraz svobode testiranja, izraz svobode oporočiteljeve volje, zato ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem, ki pride v poštev šele, ko in če oporoke ni oziroma ta iz takšnega ali drugačnega razloga ni veljavna. 

Če pa so oporočna določila (glede predmetov/obsega zapuščine) nejasna, ostaja oporoka v veljavi vse dokler ni vsebina oporoke nedoločljiva in nerazumna do takšne mere, ko se je ne da ugotoviti niti s pomočjo sredstev razlage.  
 
Iz tega razloga Zakon o dedovanju v 84. členu predpisuje uporabo dopolnjujoče razlage, ki v prvem odstavku sodišču nalaga obveznost ugotovitve pravega namena oporočitelja, v drugem odstavku pa določa, da se je treba v dvomu držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. 

Glede na to, da je mama v oporoki jasno napisala, komu naj gresta nepremičnini, prav tako pa ju je mogoče tudi brez težav identificirati - čeprav pravno formalno nista povsem jasno označeni - velja, da je iz oporoke mogoče jasno razbrati njeno voljo in namen, da želi, da omenjeni nepremičnini dedujeta vidva s starejšim bratom, zato bo oporoka ostala veljavna, mlajši brat pa je ne bo mogel uspešno izpodbijati pred sodiščem.

Mag. Boštjan J. Turk

dezurni@styria-media.si