"Po 1. juliju se je promet pri gostincih drastično povečal, poleg tega je bilo pri njih v povprečju tako julija, avgusta in septembra obračunanega več davka na dodano vrednost (DDV) kot v istem obdobju lani," razkriva Alenka Kovač Arh z generalnega davčnega urada. Davčna uprava (Durs) je največ nepravilnosti sicer odkrila pri tistih, ki se ukvarjajo s strežbo pijač, in manj v lokalih, kjer strežejo tudi hrano.

Je glede na to, da imajo gostinci zdaj manj možnosti, da bi prikrivali dejanski promet, torej mogoče pričakovati, da bo njihovo poslovanje tudi uradno boljše? "Ocenjujem, da bo po julijski zaostritvi davčne zakonodaje uradni promet v gostinstvu višji za do 20 odstotkov, v lokalih, kjer se ukvarjajo le s točenjem pijače, pa tudi več," napoveduje Matjaž Mate, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Z domišljijo do utaj

"Ugotavljamo, da je brisanja delov ali celotnih računov zdaj manj, a domišljija, kako utajiti prihodke, očitno ne pozna meja," še razkriva Kovač Arhova. Tako dacarji ugotavljajo, da gostinci izdajajo več kopij istega originalnega računa, izdajajo račune v imenu fiktivnih podjetij, izdajajo dokumente z drugim nazivom (na primer medračun, vmesni račun, stanje odprte mize), promet prilagajajo z neupravičenimi popusti, zamenjajo izdelke na računu s tistimi, za katere velja nižji DDV ... Davčni zavezanci poročajo napačne podatke tudi tako, da v iztržke in prihodke ne zajemajo prometa po vseh blagajnah ali pa ne zajemajo prometa v vseh enotah (izpustijo en svoj lokal, če jih imajo več), postopke pa ovirajo tudi tako, da se jim nenadoma pokvari blagajna ali pomotoma izbrišejo vse podatke.