Milijoni za nedelujoč sistem. Ista podjetja naredila novega – spet kaos!

Foto: Profimedia Serverji Foto: Profimedia Serverji Foto: EPA Server
Služba vlade za razvoj je za informacijski sistem, ki so se ga zaradi težav morali znebiti, plačala več kot pet milijonov evrov. Stroški novega se bližajo milijonu, vpletena so ista podjetja, spet s kupom težav. Tudi zato je Slovenija iz bruseljske blagajne v zadnjih štirih letih prejela manj kot 200 milijonov evrov.
Oglej si celoten članek

Več kot pet milijonov evrov je v preteklih letih država plačala za informacijski sistem, s katerim nadzoruje črpanje evropskih sredstev. Imel je kup pomanjkljivosti, raztrgalo ga je Računsko sodišče. Tudi zato je lani zaživel nov sistem, ki naj bi bil izpopolnjen in povezljiv z drugimi informacijskimi sistemi državne uprave. A tudi z njim je kup križev in težav. Izvajalci oziroma podizvajalci pa pri obeh enaki – ljubljanska družba Ipmit ter podjetji Comland in Nova vizija.

Ocenjeni končni strošek izdelave novega informacijskega sistema e-MA je bil pred štirimi leti, ko so se na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) postavljali njegovi temelji, 1,15 milijona evrov. Doslej so izvajalcem za izdelavo in vzdrževane plačali 733 tisočakov.

Foto: Saša Despot Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Sistem e-MA je začel delovati na začetku lanskega junija, a je po naših informacijah daleč od tega, da bi bil polno operativen. "Zdaj bo sledila vrsta izboljšav in nadgradenj, ki ne bodo poceni," v pismu, ki smo ga prejeli v uredništvo, poudarja eden od zaposlenih na SVRK.

S SVRK odgovarjajo, da je sistem e-MA v uporabi ter da že omogoča izplačila in povračila iz evropskega proračuna: "Odprti ostajajo posamezni specifični primeri, ki pa jih sprotno rešujemo. Kljub temu smo optimistični in delamo vse, da bi procesi na vseh nivojih tekli čim bolj nemoteno."

Pri uporabi vsakega informacijskega orodja se pokažejo določene pomanjkljivosti in napake, ki jih je treba odpravljati. Informacijski sistem je živ in se bo zato še prilagajal, še trdijo.

Foto: Profimedia Serverji

Za IT posle na SVRK že leta abonirana ena in ista podjetja

Prejšnji sistem ISARR je bil v uporabi 16 let, dograjevanje in izboljševanje sta bili stalnica. Vse to se je dogajalo brez tehnične dokumentacije, v pismu opozarja bralec.

Sistem je večkrat raztrgalo tudi računsko sodišče. Zato so ga ugasnili, za vmesni čas pa razvili ISARR2.

Kljub vsem zapletom je SVRK na razpisu, s katerim so iskali računalniško podjetje, ki bi razvilo nov sistem, izbralo konzorcij družb Comland in Nova vizija, za njunega podizvajalca pa družbo Ipmit.

Foto: Saša Despot Ipmit institut za projektni management in informacijsko tehnologijo Prav ta tri podjetja, na čelu z Ipmitom, so bdela nad delovanjem starega sistema. Nič čudnega, da je novi sistem e-MA še daleč od polne operativnosti, nam je sporočil bralec.

Migracija podatkov iz starega v novi sistem se je začela maja lani. "S tem se ISARR2 ugaša, v uporabo pa stopa nov, verjamemo, da boljši, učinkovitejši in cenejši informacijski sistem," so pred skoraj natanko enim letom sporočili s SVRK.

A selitev podatkov iz starega v nov sistem še zdaleč ni končana. "Sam proces migracije podatkov poteka počasneje, kot smo predvideli," danes priznavajo na SVRK, kjer poudarjajo, da morajo na novo vnašati celo vrsto podatkov, ki v prejšnjem sistemu niso bili zahtevani.

"Nov informacijski sistem izvaja številne sistemske kontrole in zazna napake v podatkih, ki jih drugi sistemi ne. Odprava teh napak je zamudna, saj je treba v primeru napak podatke tudi ročno popravljati ali vnašati," pojasnjujejo.

razkrivamo Bajni zaslužki na državni račun

Čeprav bo kmalu minilo eno leto, odkar so zagnali nov sistem, nič ne kaže, da bi starega (ISARR2) ugasnili. "Delovanje bo dokončno zaključeno, ko bo v celoti končana migracija zahtevkov za izplačila," pravijo na SVRK.

Triletna pogodba za vzdrževanja sistema ISARR2, ki so jo z družbami Nova vizija, Comland in Ipmit (podjetji, torej, ki so jih zadolžili tudi za postavitev novega sistema) je težka nekaj manj kot 150 tisoč evrov in poteče julija letos. Na SVRK upajo, da nove ne bodo potrebovali.

Tudi z novim informacijskim sistemom je nekaj zelo narobe

V dodatnih pojasnilih pa so nam posredno priznali še, da je tudi z novim informacijskim sistemom e-MA nekaj zelo narobe.

"Dejstvo je, da je država, ki je bila naročnik informacijskih sistemov za podporo izvajanju evropske kohezijske politike od leta 2001 dalje, ni najbolje opravila svojega dela, smo pa v tem mandatu sprejeli nekatere pomembne ukrepe, s katerimi smo zagotavljali ustrezen razvoj sistema e-MA in začeli zadeve postavljali na prave temelje," so pojasnili.

Foto: Saša Despot Ixtlan Team Toda dejstvo je tudi, da so predstavniki države, o kateri pišejo v odgovoru, prav šefi SVRK, ki so pogodbe s temi podjetji podpisali.

Še več, priznavajo, da so z izborom konzorcija podjetij Nova vizija, Comland in Ipmit za izdelavo sistema e-MA ustrelili mimo in poudarjajo, da so konec leta 2017 z njimi prekinili sodelovanje. Za vzdrževanje in nadgradnje sistema e-MA pa sredi marca izbrali novega izvajalca Ixtlan Team, ki bo v prihodnje vzdrževal vse njihove informacijske sisteme.

Na vprašanje, zakaj so kljub slabim izkušnjam s trojico podjetij iz preteklih let za postavitev novega sistema izbrali prav njih, odgovarjajo, da vodstvo SVRK ni imelo razloga, da ne bi zaupalo v strokovnost oziroma pravilnost presoje strokovne komisije, ki je ponudbe proučila. "Glede na kasnejše dogajanje je danes jasno, da odločitev ni bila najboljša, čeprav je bila strokovno utemeljena," priznavajo.

Zaslužkov zunanjih izvajalcev pa s tem še ni konec.

Ker za opravljanje najzahtevnejših tehničnih nalog na SVRK nimajo ustreznega kadra, ki bi bil usposobljen za učinkovito vodenje strokovne komunikacije z izvajalci, so za to najeli zunanjega izvajalca. In ga drago plačali. Podjetju Rettro, ki skrbi za krizni management pri prevzemu upravljanja izvorne programske kode oziroma celotnega informacijskega sistema, so lani plačali skoraj 165 tisoč evrov.

Foto: EPA Server

Iz bruseljske blagajne v štirih letih le borih 199 milijonov

Pristojne na SVRK smo vprašali tudi, ali drži podatek, da Slovenija tudi oziroma predvsem zaradi slabega delovanja sistema zaostaja s črpanjem evropskih sredstev iz Bruslja, a jasnega odgovora nismo dobili. "Zaradi določenih specifik znotraj sistema e-MA je realizacija na področju certificiranja nekoliko upočasnjena," poudarjajo.

"Z evropskimi kohezijskimi sredstvi obdobja 2014-2020 smo doslej podprli več kot 290 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti več kot 1,8 milijarde evrov," poudarjajo na SVRK.

A bolj pomemben je naslednji podatek: Od leta 2014, ko je začela veljati trenutna finančna perspektiva, je Slovenija prve certificirane zahtevke za evropski denar v Bruselj poslala šele lani, in sicer za vsega 175 milijonov evrov. Letos so k temu še nekaj dodali, tako, da je februarja znesek narasel na 199 milijonov.

V evropski blagajni ima Slovenija sicer rezerviranih 3,068 milijarde evrov.

david.jug@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 19

  • 12:40 4. April 2018.

    ko se govori o projektih takih ali drugačnih s strani državne uprave, je skoraj vedno enota mere milijon, miljon €, ...

  • 09:26 4. April 2018.

    tudi to je jvna uprava ,,torej mafijska zdruzba za ropanje narod a ,,in ni junaka ki bi naredil red v ...

  • 07:59 4. April 2018.

    tu je znanje le osnova za vse naslednje je potrebna inteligenca in ker v pogodbah ta stavek se ne more ...

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.