Kot je povedal premier Borut Pahor, naj bi bilo razlogov za prestavljen datum več. "Odločitev ni enostavna in ima vrsto posledic," je povedal in dodal, da se zato srečujejo z več dilemami.

"V Sloveniji ne sme nihče delati in s plačo zaslužiti manj, da bi s plačo lahko živel," poudarja Pahor. Zaradi zvišanja minimalnih življenjskih stroškov bi se tako morala zvišati tudi minimalna plača, a s tem bi ogrozili preživetje podjetij, ki preživijo le zato, ker svoje delavce slabo plačujejo.

Edina alternativa bi bil dvig socialnih prejemkov, vendar bi s tem, kot je poudaril Pahor, "razvrednotili delo v vrednostnem sistemu družbe". Zato je treba najti pravo ravnovesje, je še dodal premier.

Križanič: Dvig naj bo postopen
Finančni minister Franc Križanič pa je dejal, da naj bi del dviga minimalne plače zagotovili z zvišanjem dodatne splošne olajšave. Minister se pri dviganju minimalne plače zavzema tudi za postopnost, saj zaradi ekonomske krize čas za dviganje minimalne plače ni ugoden.

Lahovnik: Porušena razmerja med plačami bodo ustvarila pritisk
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa je poudaril tudi, da se utegnejo z dodatno olajšavo porušiti razmerja med plačami. Zgodi se namreč lahko, da bo nekdo ob dvigu plače presegel prag in imel nižji neto dohodek kot prej. Zato je prepričan, da bo prišlo do novih pritiskov za dvig plač, ki bodo le malo nad pragom olajšave.

Glede podjetij, ki delavce plačujejo toliko, da kljub delu ne morejo pokriti minimalnih življenskih stroškov, pa se Lahovnik sprašuje, ali si takšna delovna mesta sploh želimo imeti, saj nimajo dolgoročne perspektive.