Če vam država nekaj da, vam vzame drugje. Ali drugemu. To je pač pravilo socialne države, za katero smo se odločili in v katero seveda verjamem. Sicer bi jemali anarhisti, partija ali totalitaristi. Vendar ima populistično robinhoodovstvo po Križaničevo napako. Z novo davčno lestvico bomo razbremenili najrevnejši sloj prebivalstva in bolj obremenili višjega srednjega, torej ne zgolj najbogatejšega. Zakaj imamo pet davčnih razredov in ne denimo osem? Nekdo z bruto osnovo 37 tisoč evrov letno bo v istem razredu kot nekdo s 137 tisoč evri prihodkov.

Sporočilo. Obdavčiti bi morali premoženje, razkošje, nagnati inšpektorje, naj preverijo, kako posluje sto tisoč samostojnih podjetnikov, ki po pravilu goljufajo državo ... Skratka, denar za razbremenitev najrevnejših slojev bi morali najti drugje. Ne pa da gonilni sili družbe – in seveda tudi mladini – sporočamo, naj ne hodi v šolo, naj ne dela po 12 ali več ur na dan, ker bo na svojih plečih nosila breme socialne države. Samo na videz odpravljamo elitizem, ki ga je vzpostavila prejšnja vlada in se vračamo v čas Dušana Mramorja. Vendar je bila takrat 50-odstotno obdavčena bruto osnova nad 44 tisoč evri. Križanič se spušča nižje, ker je država na psu, da bi lahko uresničil koalicijske zaveze in razbremenil najrevnejši sloj.

Je minister Robin Hood, ki ne zna varčevati, da bi lahko razveselil množice, ampak zna predvsem jemati. Ne bogatim, ampak tistim, ki zaslužijo več. Kar je razlika. In ko si med tistimi, ki jim država le jemlje in ničesar ne da, se morda celo anarhija zdi boljša kot socialna država.