Konec aprila letos je Upravno sodišče, po skoraj treh letih od sprožitve postopka, v celoti zavrnilo tožbo stanovalcev bližnjih hiš v Šiški in praktično v celoti tudi tožbo Civilne iniciative Brilejeva. Pri slednji pa se zapletlo s tolmačenja potrebnega števila parkirišč ob načrtovanih treh novih stanovanjskih stolpnicah. Ne da je teh premalo ali preveč, "sodišče je zaključilo, da preizkus Izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoč, ker ni mogoče preveriti, ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe SIST ISO 9836 in posledično pravilno izračunala neto površine predvidenih stanovanj, s tem pa število potrebnih parkirnih mest glede na določilo 38. člena OPN MOL-ID".
Z drugimi besedami, sodišče ni razumelo, ali je ministrstvo za prostor kot tožena stranka pri izračunu števila parkirišč upoštevalo omenjeni standard in kako ga je upoštevalo. Medtem ko omenjeni OPN MOL predpisuje, da mora biti zagotovljeno eno parkirišče na stanovanje manjše od 70 kvadratov neto in dve za večje stanovanje (plus še 10 odstotkov za obiskovalce), ISO standard nekoliko drugače določa neto površino, ki se pri izračunu vzame v enačbo. Ne glede na to, da je investitor, podjetje Brusnica, na ta izračun dodal še dodatnih sto parkirišč za stanovalce Brilejeve, kjer je dejansko parkirni kaos, sodišče ni uspelo preizkusiti, ali je parkirišč dovolj in je gradbeno dovoljenje za 356 novih stanovanj razveljavilo.
Standard, ki je bil razveljavljen
Zanimivo pa je, da je mednarodna organizacija za standardizacijo že sredi leta 2024 razveljavila standard, na katerega se je sklicevalo upravno sodišče. Standard se sicer lahko uporablja, dokler ga to isto ministrstvo, ki mu je sodišče razveljavilo gradbeno dovoljenje, ne nadomesti z drugim predpisom. Povsem tehnično gre za to, da se v neto površino stanovanja štejejo tudi tehnične (niše za dvigala, kanalizacijo), komunikacijske površine, lože, balkoni, kleti…, ki dejansko nimajo ničesar skupnega s številom prebivalcev in na koncu s parkirišči, ki jih ti potrebujejo.
Še enkrat o isti stvari
Le dober mesec dni kasneje je ministrstvo gradbeno dovoljenje ponovno izdalo in k 52 stranem že izdanega gradbenega dovoljenja dodalo tri strani obrazložitve glede izračuna števila parkirišč. Sedmega julija je civilna iniciativa Brilejeva na sodišče vložila tožbo, v roku, po sodnih počitnicah, pa še stanovalci bližnjih hiš, ki so v prvo v celoti izgubili tožbo.
V dobrem letu dni se ni nič premaknilo niti na policiji.
Investitor je sprožil kazenski postopek, ker naj bi bili nekateri člani civilne iniciative zavedeni pri podpisovanju pod iniciativo. Prebivalcem dveh blokov na Brilejevi je poslal dopis, v katerem jih je seznanil s posledicami njihovega početja in prejel 50 odstopnih izjav od civilne iniciative. S tem bi morala iniciativa izgubiti status civilne iniciative, ker mora imeti po gradbenem zakonu vsaj 500 podpisov, če gre za integralno gradbeno dovoljenje. Ker so nekateri celo trdili, da dokumenta niso podpisali, se je zadeva znašla v preiskavi, a od julija lani policija zadeve ni premaknila z mrtve točke.
Tožbi sta zelo podobni prvotnim, civilna iniciativa se je obesila predvsem na parkirišča in omenjeni standard, pa tudi na komunalno oskrbo, premajhne odmike med fasadami, premajhen obseg odprtih bivalnih površin, velikost otroškega igrišča in tako naprej. Kot rečeno, sodišče je v prvem postopku vse njihove argumente, z izjemo parkirišč, zavrnilo. Na naše vprašanje ali lahko senat Upravnega sodišča, če je enkrat že odločil o navedbah iz tožb, v drugo odloči drugače, so na upravnem sodišču odgovorili, da "na vaše vprašanje ni mogoče podati splošnega odgovora".
Štiri mesece za obveščanje
Ministrstvo pa do danes sploh ni prejelo kopij tožb. Da so bile vložene je bilo seznanjeno, ko so želeli dobiti žig o pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. S kratkim premorom maja letos je tako zadeva že tri leta na upravnem sodišču. In zakaj celo obveščanje o vloženih tožbah traja tako dolgo? "Delo na obeh zadevah, ki ju omenjate, poteka," odgovarjajo na Upravnem sodišču. "Pri tem je treba upoštevati, da je po vložitvi tožbe treba najprej preveriti plačilo sodne takse, nato izvesti predhodni preizkus tožbe glede obstoja procesnih predpostavk za meritorno odločanje, šele nato sledi pošiljanje tožbe v odgovor in pridobivanje odgovorov ter upravnih spisov, po potrebi pa se opravi še druga dejanja v pripravljalnem postopku. Navedeno v različnih zadevah traja različno dolgo, včasih nekaj tednov, včasih pa tudi več mesecev, odvisno od okoliščin posameznega primera," pojasnjujejo.
"Država je obljubljala, da bo pospešila postopke izdaje gradbenih dovoljenj, kar so tudi storili, ampak nihče se pa ne vpraša, kaj se zgodi potem, ko je gradbeno dovoljenje izdano. Mi smo dvakrat več časa preživeli na upravnem sodišču kot smo ga porabili za pridobivanje gradbenega dovoljenja. Do zdaj," pravi Matjaž Cerjak direktor Brusnice. Sicer so v Brusnici apelirani na vlado in posamezna ministrstva, da bi se ti postopki vendarle pospešili, a odgovorov niso dobili.
Ali je treba res pozidati vse zelene površine za bogatenje raznoraznih voluharjev