Prestolnica poka po šivih: dosegli smo velik mejnik v številu prebivalcev

Ljubljana je presegla zgodovinski mejnik. Prvič v zgodovini ima več kot 300 tisoč prebivalcev – v Ljubljani je prijavljenih 300.354 prebivalcev. Tako je Mestna občina Ljubljana postala prva slovenska občina z več kot 300 tisoč prebivalci, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) za 1. januar 2025. Sicer je prestolnica to mejo verjetno presegla že prej, saj številni najemniki svojega stalnega ali začasnega prebivališča v Ljubljani ne prijavijo.

Vsako leto je v Ljubljani več prebivalcev

Od leta 2008 do danes se je število prebivalcev Mestne občine Ljubljana povečalo za dobrih 32 tisoč. Rast je sicer potekala počasi – v povprečju se je število prebivalcev povečalo za približno 1900 na leto – a brez večjih padcev. Največjo rast med naštetimi leti beležimo med letoma 2018 in 2019, ko je prebivalstvo prvič preseglo 292 tisoč.

Pri sedanji hitrosti rasti prebivalstva (1900 oseb na leto) bi Ljubljana do leta 2030 lahko pridobila še dodatnih 9000–10 tisoč prebivalcev. Demografska rast je sicer kombinirana z notranjo migracijo iz drugih delov Slovenije in priseljevanjem iz tujine.

Stanovanjska problematika v Ljubljani

Preseganje mejnika 300 tisoč prebivalcev bo zagotovo še zaostrilo že tako napeto stanovanjsko situacijo v Ljubljani. Lani je bilo na območju Mestne občine Ljubljana registriranih le 100.113 stanovanj v večstanovanjskih objektih in 31.033 bivališč v hišah ali dvojčkih – skupaj to predstavlja približno tretjino (stanovanj) oziroma manj kot desetino (hiš) nacionalnega fonda, poroča Dnevnik. Kljub manjšemu številu transakcij – lastnika je zamenjalo okoli 1800 stanovanj, kar je okoli 20 odstotkov manj kot leto poprej – je srednja cena kvadrata rabljenega stanovanja poskočila na 4500 evrov, kar je 500 evrov več kot leto poprej.

Novogradenj je bilo v letu 2024 komaj 660, leto pred tem 2200, za letos pa je načrtovanih rekordnih 2300 novih enot. V načrtu do konca desetletja je še 6900 stanovanj, vendar naj bi le desetina teh bila hiš.

Pritisk dodatno stopnjujejo omejene gradbene parcele in rast stroškov gradbene operative, ki so se od leta 2019 podražili za kar 50 odstotkov. V praksi to pomeni, da tudi "povečana gradbena evforija" ne zagotavlja padca cen – investitorji višje stroške enostavno vračunajo v končne prodajne cene.

Anže Petkovšek

Lokacijsko so najdražja stanovanja v središču prestolnice (4100 – 5400 evrov na kvadratni meter), a presenetljivo najvišjo srednjo ceno beleži Rudnik (4400 – 5700 evrov na kvadratni meter), kjer prevladujejo dražji vila bloki. Najugodnejše mestne četrti ostajajo industrijska cona Šiška, Tomačevo, Sneberje, Zalog, kjer kvadrat pade na 3500 – 4400 evrov. Kljub temu so to cene, ki si jih povprečen najemnik težko privošči.

Kaj pa Maribor?

Drugo največje slovensko mesto je Maribor. Mestna občina Maribor ima po zadnjih podatkih statističnega urada 114.301 prebivalcev, poroča N1. 

dezurni@styria-media.si