Predlog o spremembi zakonodaje na področju darovanja organov, ki ga je ministrstvo za zdravje prejelo prek portala predlagamvladi.si, je naletel na plodna tla. V predlogu je zapisano, da bi morali ureditev obrniti v obratni smeri, kot je to urejeno sedaj, in sicer da bi bili vsi državljani Republike Slovenije z rojstvom avtomatsko darovalci. Kdor bi se temu želel odreči, pa bi izpolnil obrazec, s katerim bi izrazil to svojo željo. V primeru mladoletnih bi odločitev sprejeli zakoniti skrbniki ali zastopniki. 

Kot je v odzivu pojasnilo ministrstvo za zdravje, je takšen način opredelitve v veljavi že v več evropskih državah. Zadnja med tistimi, ki so uspešno spremenili zakonodajo na tem področju, je Francija. "Glede na razvoj dejavnosti in široko podporo v javnosti menimo, da bomo sprejeli podano pobudo, da se tudi v Sloveniji pripravi predlog za domnevno opredelitev in pričeli z aktivnostmi za spremembo zakonodaje," so zapisali. 

V primeru mladoletnih bo ministrstvo upoštevalo mnenje pravne stroke in sledilo načelu, ki v prvi vrsti ščiti mladoletne osebe in tiste, ki niso sposobni samostojnega odločanja. 

Darovalcem bi dal prednost

V predlogu državljana je bilo zapisano tudi, da bi bilo treba razmisliti o tem, da bi imeli darovalci prednost pri prejemu organov pred ne darovalci. Ministrstvo je takšno pobudo zavrnilo, saj po evropskih načelih ni dovoljen noben način plačevanja ali priznavanja katerih drugih oblik prednosti v zvezi z darovanjem. Darovanje je namreč vezano na nekomercialnost, neprofitnost in sloni le na altruizmu in pomoči drugemu.  

Kako je to urejeno sedaj?

Trenutna zakonodaja določa, da se lahko soglasje za darovanje pridobi po smrti v pogovoru s svojci ali najbližjimi. Če posameznik izreče svojo voljo za časa življenja, se upošteva ta odločitev, ki mora biti pisno zavedena. Po zakonu iz leta 2015 se lahko tisti, ki nasprotujejo temu, da bi bili darovalci po smrti, tako tudi opredelijo.

Vsak, ki bi se želel opredeliti za darovalca organov, mora izpolniti pristopno izjavo, ki jo prejme na enem od prijavnih mest. Prijavna mesta so v nekaterih zdravstvenih domovih in lekarnah po Sloveniji, na Zavodu Slovenija-transplant, pa tudi pri področnih enotah Rdečega križa in Karitas.

Izpolnjeno pristopno izjavo z osebnim dokumentom in kartico zdravstvenega zavarovanja se odda na enem izmed prijavnih mest. Podatek o opredelitvi je na kartici zdravstvenega zavarovanja ter ostane neviden in tajen do smrti. V primeru, da bi bilo po smrti darovanje organov in tkiv možno, bodo preverili, kako je posameznik opredeljen. Do podatkov lahko dostopajo izključno pooblaščeni zdravniki v bolnišnicah, odgovorni za transplantacijsko dejavnost. Darovalec ima pravico, da svojo odločitev o posmrtnem darovanju organov kadarkoli tudi prekliče.

Dva milijona Slovencev, darovalcev pa zgolj ...

Na dan 3. januar 2017 je bilo na čakalnem spisku za presaditev organov registriranih 181 bolnikov. Pacienti na srce v povprečju čakajo 177 dni, na jetra 77 dni in na ledvico 300 dni, so sporočili ob predstavitvi kampanje "Ne čakaj, postani darovalec", s katero ozaveščajo o pomembnosti darovanja organov in tkiv.  

"Zdravljenje s presaditvijo je v Sloveniji zelo uspešna metoda zdravljenja pri dokončni odpovedi organa, kadar so ostali pristopi zdravljenja izčrpani," je povedala primarijka Danica Avsec, dr. med., direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv – Slovenija-transplant, ki je opozorila na vsakodnevno soočanje s pomanjkanjem organov. 

V Sloveniji je bilo 31. 12. 2016 v register opredeljenih darovalcev vpisanih le 5.308 oseb. Organizatorji kampanje ob tem dodajajo, da se je v primerjavi z enakim časovnim obdobjem lani število opredelitev v januarju in februarju povečalo za več kot petkrat. 

barbara.perko@zurnal24.si