"Kje in kako do statusa," sta v tem mescu pogosti vprašanj med tistimi, ki bodo z oktobrom ob status študenta, pa si želijo oziroma so si prisiljeni zagotoviti zdravstveno zavarovanje po starših oziroma študentskega dela. Ker je ministrstvo omejilo čas študija, zdaj v večini iščejo možnosti vpisa - ne da bi zares izobraževali - na srednješolskih izobraževanjih za odrasle.

• Preberite še: Polovica se jih po vpisu na šoli ne oglasi več

Na ministrstvu za izobraževanje, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, priznavajo, da so s problemom seznanjeni in mu že v kratkem napovedujejo vojno. Spremenili naj bi Navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, "kar bo po njihovi oceni zmanjšalo fiktivni vpis".

"Gre za pomemben predpis, v katerem, izhajajoč iz 64. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, država določi minimalni standard kakovosti prilagajanja izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja," nadaljujejo na ministrstvu, a ker gradivo sprememb še ni dokončno pripravljeno in potrjeno, o spremembah še molčijo.   

Šole bi lahko že zdaj izpisovale

Kljub potrebnim sistemskim spremembam, pa na ministrstvu izpostavljajo, da je to stvar pristojnih šol, kamor se posamezniki vpisujejo: "V kolikor udeleženec ne izpolnjuje obveznosti, katere je z izobraževalnim načrtom in pogodbo dogovoril s šolo,  lahko pride do spremembe izobraževalnega načrta  oziroma do prekinitve pogodbe in izpisa iz izobraževanja." A ravnatelji pri tem poudarjajo, da fiktivne vpise prepoznajo šele več mesecev, po tem ko dijakom že izdajo potrdila o vpisu. 

V treh letih 50 milijonov za fiktivce

Da so v Sloveniji fiktivni vpisi sistemski problem je lani ministrstvo opozorilo tudi računsko sodišče, ki je izračunalo, da so fiktivni študenti v treh letih le na visokošolski stopnji Slovenijo stali več kot 50 milijonov evrov. A pri tem so na računskem sodišču opozorili, da še zdaleč niso upoštevali vseh olajšav, zato je znesek najverjetneje bistveno višji.

V šolskih letih 2010/2011, 2011/2012 in 2012/2013 v celotnem terciarnem izobraževanju v drugi letnik ni napredovalo oziroma ni ponavljalo prvega letnika kar 18.021 oseb. A ker računsko sodišče ni upoštevalo tudi srednješolskih vpisov, je bilo takih oseb najverjetneje še bistveno več. Po ocenah študentske organizacije naj bi bilo v najbolj kritičnem obdobju sicer tretjina vpisov na višje strokovne šole le navideznih.

barbara.erzen@zurnal24.si