Moja elektrarna: Lepe obresti, a to je treba vedeti

Foto: Tep d.o.o.
Foto: Tep d.o.o.
"Ponujajo precej višje obresti kot na banki, a gre za kakšno prevaro?" nas je vprašal bralec, ki je v časopisu videl oglas podjetja Moja elektrarna.
Oglej si celoten članek

Podjetje ponuja nakup panelov sončnih elektrarn in ponuja petodstotne letne obresti, kar je celo osemkrat več kot so obrestne mere za enoletni depozit na bankah, ki trenutno znašajo okrog 0,6 odstotka. A tudi tu velja pravilo, da višji donos prinaša višje tveganje. 

Čeprav podjetje ponuja nakup panelov sončnih elektrarn, je denar, ki bi ga nakazali podjetju, pravno gledano posojilo, ki ga vlagatelj da podjetju, to posojilo pa ni zavarovano na primer s hipoteko. V primeru stečaja podjetja bi bili »kupci panelov« navadni upniki, ki pridejo zadnji na vrsto za poplačilo. Čeprav vlagatelj dobi certifikat, da mu je dodeljen točno določen panel sončne elektrarne, ta panel pravno gledano ni njegova last. 

Zavarovanja so bila prezapletena

"Za zavarovanje smo se ukvarjali z več možnostmi. Pravniki so nam povedali, da hipoteka na panele ni možna, ker ne gre za nepremičnino, ampak premičnino. Ukvarjali smo se tudi z možnostjo Prodaj in najemi (Sell and Lease back) a tudi ta možnost ni bila dobra, ker je potrebno že na začetku plačati DDV v celoti," je pojasnil direktor podjetja Moja elektrarna Peter Kokot.

"Riziko, ki je, je, da gre podjetje v stečaj. Ni pa primera, da bi šlo podjetje, ki se ukvarja le s sončnimi elektrarnami, v stečaj. Zagotovljena cena elektrike namreč zagotavlja denarni tok. Tudi če bi do stečaja prišlo, bi premoženje ostalo v podjetju. Dokler je zraven še banka, je za prodajo potrebno njihovo soglasje," pravi Kokot in dodaja, da za njimi stoji  avstrijski lastnik. Moja elektrarna je namreč v večinski lasti avstrijskega podjetja PV-Invest. 

"V Avstriji model deluje že več let"

"Lastnik zagotavlja kapitalsko ustreznost in stabilnost podjetja, lani so podjetje Moja elektrarna dokapitalizirali s 100.000 evri. PV Invest ima tudi v Avstriji hčerinsko podjetje Unser Kraftwerk, ki uspešno posluje že štiri, pet let in ima več kot dvajset elektrarn. Poslovni model je skopiran iz Avstrije," pravi Kokot.

Kje se dela denar in zakaj

"Z denarjem PV-Invest in z bančnim posojilom kupimo elektrarno, ki jo obstoječi lastnik želi prodati, potem pa vlaganje omogočimo ljudem," je pojasnil Kokot. In zakaj lastniki prodajajo sončne elektrarne, če so tako dober posel? "Pri nas se je lastni kapital za gradnjo sončnih elektrarn pogosto zagotavljal iz obratnih sredstev, ki pa se iz naložbe prepočasi vračajo, zato se lastniki odločijo sončno elektrarno prodati," pravi Kokot. 

Na Zvezi potrošnikov Slovenije na naša vprašanja, ali so se s podjetjem Moja elektrarna že ukvarjali ter na kaj bi v zvezi z naložbo opozorili, niso odgovorili. 

Pogodbe ne boste našli

Pogodbe z Borzenom, ki upravlja podporno shemo za sončne elektrarne, sicer nima podpisane podjetje Moja elektrarna, saj je vsaka elektrarna samostojna pravna oseba v njihovi stoodstotni lasti, elektrarna v Kidričevem je tak TA Solar d. o. o. 

Panele elektrarne v Kidričevem so že prodali, zdaj bodo vlagateljem ponudili elektrarno v Kamniku. Gradnja novih sončnih elektrarn se zaradi bistveno nižje odkupne cene kot včasih ne splačajo več, pravi Kokot. 

Naše mnenje:  Stavite na to, da imate opravka s poštenjaki

Poslovni modeli ima ekonomsko logiko, saj podjetje s "prodajo panelov" dobi cenejše vire financiranja in denar za nove naložbe. 

Nižji stroški financiranja. Podjetje kupi sončno elektrarno, ki zaradi zagotovljene cene elektrike prinaša stabilen denarni tok in donos na primer 15 odstotkov na leto. Banka za posojilo za nakup na primer zaračuna sedem odstotkov, fizične osebe pa dobijo pet. Ta vidik zaradi nizkih obresti zdaj menda ni tako zanimiv. 

Denar za nove naložbe. Drug vidik je ta, da je denar "zaklenjen" v elektrarni, naložba pa se počasi vrača. Če pa elektrarno "prodaš" naprej, dobiš denar za novo naložbo. 

Nevarnost za vlagatelje predstavlja morebitno nenamensko porabljanje denarja vlagateljev (beri posojilodajalcev) oziroma izčrpavanje podjetja in njegov stečaj. V tem primeru bi vlagatelji ostali brez vsega. 

janez.zalaznik@zurnal24.si

 
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 5

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.