Po ugotovitvah računskega sodišča Mestna občina Ljubljana (MOL) ni poslovala v skladu s predpisi, ko je pogodbe o nakupu zemljišč v znesku 12.484.421 evrov sklenila, preden so bila sredstva za nakup zemljišč načrtovana v proračunu, ko dela zemljišča, ki je bil predmet prodaje, ni vključila v letni program prodaje in za menjave zemljišč ni sprejela posameznega programa prodaje.

Kršeno načelo konkurenčnosti
Z določitvijo le petdnevnega roka za predložitev ponudb pri javnem razpisu za oddajo javne površine za gostinski vrt, za katero je dobila plačano 875 tisoč evrov brez DDV v letu 2007, občina ni ravnala v skladu z načelom konkurenčnosti.

Naknadno spremenjena dokumentacija
Računsko sodišče je imelo pripombe tudi glede javnih naročil. Pri oddaji javnega naročila v znesku 99 tisoč evrov, ki je bilo leta 2008 plačano v znesku 36 tisoč evrov, je občina spremenila razpisno dokumentacijo po poteku roka za prejem ponudb.

V enem primeru javnih naročil v višini skoraj tri milijone evrov občina po navedbah računskega sodišča ponudb ni ocenila v skladu z merili iz objave javnega naročila, v štirih primerih so bila gradbena dela, ki so presegala vrednost osnovne pogodbe v skupnem znesku okoli 960 tisoč evrov, zaključena, preden so bili sklenjeni aneksi k pogodbam, v dveh primerih pa sta bila postopka oddaje javnega naročila v skupnem znesku okoli 170 tisoč evrov izvedena po dokončanih gradbenih delih.

Ljubljanska občina v enem primeru javnih naročil za dodatna dela v višini okoli 380 tisoč evrov ni izvedla novega postopka oddaje javnega naročila, v štirih primerih oddanih javnih naročil ni pridobila bančnih garancij za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v enem primeru pa v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji ni navedla meril, po katerih bo izbrala ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Preplačan za uspešnost
Računsko sodišče tudi ugotavlja, da MOL presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda ni v celoti izločil v proračunski sklad, občina je v letih 2007 in 2008 direktorju občinske uprave obračunala in izplačala redno delovno uspešnost v skupnem znesku 9.576 evrov nad dovoljenim zneskom, prav tako pa zanj sredstev za redno delovno uspešnost ni oblikovala in izkazala ločeno. Občina z nekaterimi javnimi uslužbenci tudi ni sklenila dogovorov glede povečanega obsega dela.

Brez popolnega nadzora
Občina tudi ni v celoti izvajala nadzora nad poslovanjem javnih zavodov glede povečane delovne uspešnosti, nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, nad poslovanjem javnega zavoda in izvrševanjem odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za odpravo posledic obremenitev okolja v občini, prav tako pa tudi ne glede prenosa presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda. Transferje v višini nekaj več kot 26 tisoč evrov je občina dodelila z neposredno pogodbo brez javnega razpisa, še ugotavlja računsko sodišče.