Velika sprememba: Obvezno popravilo in podaljšanje garancije

Najpomembnejša novost direktive je uvedba pravice do popravila tudi po izteku garancije. Potrošniki bodo po preteku garancije lahko zahtevali popravilo za določene skupine izdelkov, ki so popravljivi po zasnovi in uvrščeni na poseben seznam Evropske komisije. Ta seznam se bo postopoma dopolnjeval.  Trenutno seznam zajema gospodinjske pralne in pralno-sušilne stroje, gospodinjske pomivalne stroje, hladilne aparate, elektronske prikazovalnike, varilno opremo, sesalnike, strežnike in izdelke za shranjevanje podatkov, mobilne telefone, brezžične telefone in preklopne tablične računalnike, gospodinjske sušilne stroje in blago, ki vsebuje baterije za lahka vozila.

Profimedia

"Po preteku garancije bodo potrošniki lahko uveljavljali pravico do popravila za blago, ki je uvrščeno na seznam Evropske komisije, za katerega velja obveznost popravila. V takih primerih bo moral proizvajalec potrošniku zagotoviti popravilo brezplačno ali proti plačilu, in sicer v obsegu zahtev glede popravljivosti ter obveznosti vzdrževanja in zagotavljanja nadomestnih delov za obdobje, določeno v pravnih aktih Evropske unije različno glede na vrsto blaga, praviloma od 7 do 10 let," razlagajo na ministrstu za gospodarstvo, turizem in šport. 

Podaljšanje garancije
"S predlogom direktive je določeno podaljšanje roka garancijo, če se je potrošnik odločil za popravilo, ne pa za zamenjavo. V primeru popravila se mu zakonsko jamstvo za skladnost podaljša za 12 mesecev, pri čemer je potrebno poudariti, da ta obveznost zavezuje prodajalca in ne proizvajalca," pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo.

Raje kot popravilo, nakup novega izdelka

Slovenija v primerjavi z večino drugih držav članic EU že ima razmeroma dobro urejeno področje popravil. Pri izdelkih z obvezno garancijo proizvajalci že zdaj zagotavljajo rezervne dele najmanj tri leta po izteku garancije. Kljub temu se je tudi pri nas v zadnjih letih popravljanje vse bolj umikalo nakupu novega izdelka. Raziskave tako kažejo, da je četrtina slovenskih potrošnikov ob okvari aparata raje kupila novega, najpogostejši razlogi pa so bili visoki stroški popravila ter pomanjkanje informacij o ceni in uspešnosti popravila. Prav na teh točkah želi nova direktiva narediti spremembo.

Marsikateri potrošnik bi se za popravilo lažje odločil ob brezplačnem pregledu okvarjenega izdelka, za kar nekateri serviserji zaračunajo tudi več kot 50 evrov.

Razumni stroški in dostopni rezervni deli

Direktiva določa, da morajo biti popravila brezplačna ali na voljo po razumni ceni, kar bo v praksi eden večjih izzivov. Kaj pomeni razumna cena, bodo morali v prihodnjih letih natančneje opredeliti nacionalni predpisi in praksa. Potrošniške organizacije, med njimi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), opozarjajo, da obstaja tveganje različnih razlag med potrošniki, serviserji in proizvajalci.

Nova pravila bodo zagotovila tudi, da bodo rezervni deli in programska oprema, potrebna za popravila ali diagnostiko, dostopni vsem – pooblaščenim in neodvisnim serviserjem ter tudi potrošnikom. Proizvajalcem bo prepovedano uporabljati pogodbene, strojne ali programske ovire, ki bi onemogočale popravila, vključno z omejevanjem uporabe rabljenih ali neoriginalnih rezervnih delov, denimo delov, izdelanih s 3D-tiskalnikom.

Dostop do rezervnih delov in navodil bo zagotovljen za vse blago, uvrščeno na seznam Evropske komisije, za katere velja pravica do popravila. Direktiva 2024/1799/EU določa, da morajo proizvajalci za te izdelke izpolnjevati posebne zahteve glede vzdrževanja, nadomestnih delov in dostopa do informacij.

Kot primer: za hladilnike je v izvedbeni uredbi natančno določeno, kateri rezervni deli morajo biti na voljo, v kakšnih rokih, komu morajo biti dostopne informacije o popravilu ter kakšne zahteve veljajo za razstavljanje in recikliranje.

Profimedia

Več konkurence med serviserji

Pomemben del direktive se nanaša na razmerja med proizvajalci, pooblaščenimi serviserji in neodvisnimi ponudniki popravil. Z odpravo ovir in z zagotavljanjem dostopa do rezervnih delov se pričakuje večja konkurenca med serviserji, kar bi lahko dolgoročno znižalo cene popravil. Serviser bo moral potrošniku v skladu z novo direktivo brezplačno izdati informacijo o ceni popravila in rezervnih delov, ki bo pripravljena na standardiziranem obrazcu in tako neposredno primerljiva med posameznimi serviserji.

Rast sektorja popravil 

Evropska komisija ocenjuje, da bo razširjena pravica do popravila povečala povpraševanje po popravilih, kar bo spodbudilo rast in razvoj sektorja popravil. Večje število ponudnikov popravil in okrepljena konkurenca med njimi naj bi ustvarila konkurenčni pritisk, zaradi katerega naj bi cene popravil za potrošnike praviloma ostale sprejemljive in dostopne.

"Tudi določeni ukrepi iz same Direktive 2024/1799/EU posredno vplivajo na znižanje cene, kot npr. Evropska spletna platforma za popravila bo pripomogla k večji konkurenčnosti med popravljavci, Evropski obrazec z informacijami o popravilu pa bo potrošniku omogočal primerljivost cen, na podlagi katerih se bo potrošnik na koncu lahko odločil za cenejšo ponudbo. Obenem nove določbe določajo, da mora biti samo popravilo in rezervni deli za blago, za katerega velja pravica do popravil, na voljo po razumni ceni, proizvajalci pa morajo zagotoviti informacije o okvirnih cenah popravil blaga, za katerega velja pravica do popravila," pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. 

Skupni učinek teh ukrepov naj bi omejil morebitno rast stroškov za potrošnike, hkrati pa podjetjem omogočil prilagoditev poslovnih modelov v okviru bolj konkurenčnega in preglednega trga popravil.

Evropska platforma za popravila in standardizirani obrazci

Direktiva uvaja tudi vzpostavitev evropske spletne platforme za popravila, prek katere bodo potrošniki lahko poiskali najbližjega ali najugodnejšega ponudnika popravila. Nacionalne platforme bodo morale biti vzpostavljene najpozneje do 31. julija 2027.

Ključna novost je tudi evropski standardizirani obrazec z informacijami o popravilu, ki ga bodo serviserji morali izdati brezplačno. Obrazec bo vseboval podatke o ceni, trajanju popravila in stroških rezervnih delov, kar bo omogočilo neposredno primerjavo različnih ponudb in zmanjšalo negotovost potrošnikov.

Slovence bi k popravilu spodbudili vavčerji

Direktiva državam članicam omogoča in spodbuja uvedbo finančnih in nefinančnih spodbud za popravila, kot so vavčerji, skladi za popravila, davčne olajšave ali podpora lokalnim pobudam, kot so popravljalnice. Raziskava okoljevarstvene organizacije Ekologi brez meja je pokazala, da bi kar 93 odstotkov vprašanih Slovencev k popravilu spodbudili posebni vavčerji, kakršne že poznajo v nekaterih državah, na primer v Avstriji. 

sergeja.hadner@styria-media.si