Na najemniškem trgu v Ljubljani in okolici vlada divji zahod. Najemnine so vsako leto dražje, primernih stanovanj pa je na videz manj. Leta 2024 so se najemnine v Ljubljani povišale za šest do 20 odstotkov, cene najema garsonjer so se tako gibale med 500 in 1000 evri, letos pa so se cene gibajo od 550 evrov navzgor. Pri tem je treba seveda vzeti v zakup še stroške, kar pomeni, da se lahko končna cena najema garsonjere giba okoli 700 evrov.

Kljub temu je povpraševanje ogromno, kar daje tudi prostor za nenavadne zahteve najemodajalcev. Na uredništvo Žurnal24 se je obrnila bralka, ki je bila zavrnjena za stanovanje samo na podlagi njenega spola.

Foto: Profimedia garsonjera "Klicala sem lastnika, ki je oglas za oddajo stanovanja objavil na portalu za oddajo stanovanj, v oglasu ni nikjer pisalo, da sprejemajo samo moške. Ko se mi je oglasil, sem se predstavila in dejala, da se zanimam za stanovanje, nakar mi je odvrnil, da oddaja izključno moškim. Ko sem ga povprašala, zakaj samo moškim, mi ni želel odgovoriti, ampak je zgolj ponovil, da išče samo moške. Zdelo se mi je bizarno, da samo zaradi spola nisem primerna kandidatka," je zapisala bralka.

Ali je takšno ravnanje zakonito, smo povprašali Zagovornika načela enakosti. Ta nam je odvrnil, da varstvo pred diskriminacijo velja tudi na področju dostopa do stanovanj, ki so na voljo javnosti. "Vnaprejšnje zavračanje oddaje stanovanja na podlagi osebnih okoliščin potencialnih najemnikov je prepovedano. Po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo namreč za stanovanja velja enako kot za druge dobrine in storitve – ko jih nekdo ponuja na trgu, pri tem ne sme diskriminirati in reči, da pa določeni skupini ljudi z nekimi osebnimi okoliščinami teh storitev in dobrin ne bo nudil," je pojasnil

Foto: Profimedia Ljubljana stanovanja Prijav malo, a ne nujno zaradi frekventnosti

Zagovornik je izpostavil, da prijav diskriminacije pri oddaji nepremičnin sicer ni veliko, razlog pa se skriva v dejstvu, da je diskriminacijo običajno težko dokazati. Poudaril je, da to nikakor ne pomeni, da diskriminacije na tem področju ni, včasih namreč obstaja, čeprav je ne morejo ugotoviti v pravnih postopkih, ki jih vodi zagovornik ali sodišča.

Zagovornik je navedel dva primera, v katerih je bila ugotovljena diskriminacija. Pri prvem primeru je bila diskriminacija ugotovljena pri prijavi na javni razpis za oddajo stanovanj v najem zaradi osebne okoliščine družinskega statusa. Razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je enostarševske družine z deljenim skrbništvom postavil v slabši položaj v primerjavi z drugimi prosilci pri uveljavljanju prednostih kategorij.

Foto: Žurnal24 stanovanjska soseska Zvezna ulica najemna stanovanja Mol stanovanjski sklad Pri drugem primeru je bila ugotovljena diskriminacija na podlagi narodnosti. Na spletni strani za oddajo nepremičnin je bilo namreč navedeno, da se nepremičnina oddaja samo slovenskim družinam. Ta diskriminatoren pogoj je postavil lastnik nepremičnine, nepremičninska agencija pa ga je nekritično zapisala v oglas. Tržni inšpektorat je sprožil prekrškovni postopek zoper nepremičninsko družbo in lastnika nepremičnina. Obema je bila izrečena globa, prav tako je bila izrečena globa odgovorni osebi nepremičninske družbe.

Zagovornik je pojasnil, da so izdali tudi več zahtev za odstranitev oglasov portalom za oglaševanje oddaje nepremičnin, saj so ti oglasi vsebovali diskriminatorne pogoje. Ti so vključevali iskanje zgolj slovenskih najemnikov, iskanje ženskih najemnic, oddajo stanovanj izključno slovensko govorečim najemnikom, nesprejemanje socialno šibkih najemnikov in iskanje najemnikov na podlagi vere oziroma prepričanja.

Nekateri diskriminatorne pogoje postavijo po ogledu

Težava nastane pri takšnih primerih, kot je primer naše bralke, kadar najemodajalec postavi diskriminatorne pogoje šele na ogledu stanovanja ali v telefonskem klicu. V teh primerih je diskriminacijo težko potrditi. Zagovornik se namreč o diskriminaciji opredeli v uradnem postopku, v katerem preveri vsa dejstva in okoliščine.

Foto: Saša Despot stanovanjski blok, stanovanja "To pomeni, da morajo prijavitelji diskriminacije, kolikor mogoče dobro utemeljiti oziroma dokazati, da se jim diskriminacija dogaja, kar pa je pri najemu stanovanja težko," je povedal zagovornik. Na podlagi njegovih izkušnjah lastniki namreč običajno ne povedo, zakaj se niso odločili za enega iskalca stanovanja oziroma zakaj so se odločili za drugega. "Včasih pa to storijo in denimo rečejo, da stanovanja ne bodo oddali tujcem – in takrat lahko zagovornik ob dovolj trdnih dokazih, da se je to zares zgodilo, tudi ugotovi diskriminacijo."

Kadar pride do tovrstnih diskriminatornih primerov, zagovornik strankam, ki so se nanje obrnile zaradi domnevnih diskriminatornih obravnav pri najemu, svetuje, naj se prihodnjih ogledov nepremičnine udeležijo s pričo, ki bo lahko povedala, kaj je najemodajalec rekel.

ksenja.znidarsic@styria-media.si